preišči stran ...

Društvo Ajda

Založba

Vrzdenec

2012
2009
2015
2013
2010

2016

1354 Horjul

Založba Ajda

2011

Setveni koledar

Vrzdenec 60

Biodinamika

2008
2017

Setveni priročnik

zalozba.ajda.vrzdenec(at)gmail.com

antropozofija

2014

2018

MIHELOVO 2017

Thursday, 28. September 2017 18:13

 

MIHAEL

Duh zmagoviti

prežemi s plamenom nemoč

duš neodločnih

samoljubje sežgi,

sočutje zaneti.

Nesebičnost

kot tok da življenju

človeštva postane vir

novega rojstva v duhu

Dr.R.S. 

Mihael, vtisni tvojo moč, pogum tvoj v srca naša!

Čas odločilne, mihaelične borbe proti zlu na Zemlji, borbe, ki jo mora izboriti človek, ne prihaja. Ta čas je tu. Le materialistično orientiran človek bi v vsak dan večji temi in nesmislu, ki ga obkroža, obupal. Bi se nesmislu in zdrsu morda tudi sam prepustil in se izgubil…

         Kaj pa grozljivke, uničenja in nesmisli, ki smo jim priča, pričakujejo od nas?

Nič več in nič manj kot to, da jim pogumno in odločno pogledamo v oči. Da naravo zla, ki za njimi tke, prepoznamo in to damo vedeti. Da se zlu in vsemu, kar zlo hrani upremo, se mu dosledno odrekamo. Da iz moči tistega, kar kot moralo in ljubezen nosimo v sebi, da iz zaupanja v duhovni svet, ki nam poln upanja, da najhujšo preizkušnjo zmoremo, stoji kot vedno ob strani, gradimo v služenju sami, z vsem kar znamo in zmoremo, svet, vreden človeka.

Živeti danes ni kruta usoda. Je priložnost, ki smo si jo v času pred rojstvom iz globokih uvidov sami izbrali. Iz zrelosti naših duš, iz v nas vtkanih darov in sposobnosti, smo že pred rojstvom želeli biti, kot edino lahko smo, zdravilo za bolezni Zemlje in človeštva. Druga pot, kot človekovo nesebično darovanje, v bodočnost ne vodi. Kdor špekulira, kdor čaka, je sam kriv.

Izdaja: Društvo AJDA, 1354 Horjul, Vrzdenec 60    www.ajda-vrzdenec.si 

ŽIVIMO S KOLEDARJEM DUŠE


Izrek prebiramo in premišljujemo zjutraj in zvečer v tednu, za katerega velja


         Na delu je nov poet. Nam odstira več, mnogo več tega, kar pove Steiner?


Michaeli Stimmung

26

Natur, dein mütterliches Sein,

Ich trage es in meinem Willenswesen;

Und meines Willens Feuermacht,

Sie stählet meines Geistes Triebe,

Daß sie gebären Selbstgefühl,

zu tragen mich in mir.

27      /6.-12.Oktober)

In meines Wesens Tiefen dringen:

Erregt ein ahnungsvolles Sehnen,

Daß ich mich selbstbetrachtend finde,

Als Sommersonnengabe, die als Keim

In Herbstesstimmung wärmend lebt

Als meiner Seele Kräftetrieb.

Razpoloženje za Mihelovo

26

Narava, tvojo materinsko bit

prenašam v jedru biti svoje volje

in moje volje moč ognjena

kali kot jeklo vzgibe mojega duha,

da bi rojevali samoobčutenje,

kako naj nosim sebe v sebi.

27/  6.-12. Oktober

V moje globine je prodrlo hrepenenje,

ki me vznemirja, polno slutenj:

da bi postal v motrenju sebe,

kot dar poletne sončne luči,

ki kakor kal jesenskega občutja greje,

živi in je gonilna sila moje duše.



Kopriva – zeleno zlato ob ograji

Dolgo smo imeli koprivo za neprijeten plevel, v zadnjem času pa pronica v našo moderno zavest staro vedenje o tem, kaj vse kopriva zna. Čaj iz njenih listov prodajajo že v trgovinah. Da čisti telo, že dolgo ni več skrivnost zeliščarjev.

Botanično spada k družini kopriv in je razširjena skoraj po vsej Zemlji. V naših krajih razlikujemo razen močvirske in bolj redke rimske koprive, v glavnem med dvema vrstama, ki sta v ozkem sorodstvu: malo koprivo in veliko pekočo koprivo. Mala kopriva je enoletna, nežna vrsta, ki ima rahlo okroglaste liste, medtem ko je velika pekoča kopriva večletna in zraste tudi 1,5 m visoko. Med majem in oktobrom se na rastlini pojavijo nežni, skoraj neopazni, grozdasto nanizani cvetovi. Ženski so do 8 cm dolgi in visijo v šopih, moški pa so krajši in rastejo bolj vodoravno. Že botanično ime dioica pove, da je kopriva dvospolna. Imamo čisto moške in čisto ženske rastline.

Kopriva gosti sto različnih insektov

Kopriva je ekološki mikrokozmos. Gosenice več kot 20 vrst metuljev kot dnevni pavlinček, admiral, pegavček ali rjavi medved jo cenijo kot zelo užitno. Listne uši in stenice sesajo z veseljem njen sok. Približno 100 vrst insektov najde pri njej svoje življenjsko okolje. Večinoma rastlini ne škodijo, saj živijo od tistih, ki se na koprivi prehranjujejo kot najezdniki, pajki, ličinke pikapolonice…

S svojim rastiščem kaže kopriva na dušik. Tam, kjer po naravi raste, so tla bogato založena. Tipična rastišča koprive so vlažna ilovnata ali glinena tla, robovi gozda, cestni jarki, krmišča gozdnih živali... Na slabih tleh je kopriva pomemben pionir, saj sežejo njene korenine globoko v zemljo in zemljo izboljšajo.

Platno revežev

Kopriva je ena najstarejših in verjetno najširše uporabnih kulturnih rastlin. Naši predniki so jo zelo cenili. Ima vlakna in tja do 18. stoletja je služila za tkanje izjemno trpežnih tkanin.  Vlakna stebel so kot lan revežev predelovali v vrvi, prediva, mreže in grobe tkanine. Pomen tkanin se je zmanjšal z uvozom bombaža. Ker je sedaj bombaž obremenjen z ostanki pesticidov in ga potrošniki tudi zaradi kemične obdelave pogosto ne prenesejo, se zadnje čase v majhnem obsegu pridelovanje kopriv za pridobivanje vlaken spet oživlja. Na Madžarskem in v predelu Schwäbische Alb v južni Nemčiji sejejo in raziskujejo v ta namen koprivo tipa »Marlene«. Kopriva je tudi naravno barvilo za rumene do zelenkaste barvne odtenke.

Zdravilne sestavine

Kopriva velja od nekdaj kot močna zdravilna rastlina. Vsebuje med drugim veliko železa, vitamina B in C, flavonoide in kremenčevo kislino. Organizem spodbuja, deluje odvajalno, pomaga izločati strupe, spodbuja tvorbo krvi in kri čisti. Pomladanske kure s sokom velike pekoče koprive ali čajem, organizem obnovijo. Katera od številnih snovi v koprivi je najbolj pomembna, znanost še ne ve. Rastlina velja za »mešanico mnogih sestavin«, v kateri posamezne snovi ne izzovejo posebne pozornosti, očitno pa učinkujejo izjemno v medsebojni povezavi. To naredi veliko pekočo koprivo za zdravnico brez primere.

Zakaj kopriva peče

Za zaščito pred obžiranjem tvori rastlina mravljinčjo kislino, histamin in acetilholin. Strah vzbujajoča mešanica je v steblih in listih v mikroskopsko majhnih cevčicah, v pekočih dlačicah. Pri dotiku se konice teh odlomijo, cevčice se zabodejo v kožo in izpraznijo pekočo vsebino. To boli, deluje pa tako, da se žile razširijo in se prekrvavitev izboljša. Župnik, zdravitelj Sebastian Kneipp, je predpisoval pri težavah z revmo in putiko »urtikacijo«, bičanje prizadetih mest s koprivo.

Pa tudi dobra je

Kopriva prihaja spet v kuhinje kot hrana, ki prinaša vitalnost v obliki solat, zelenjave ali smootijev. Vsebuje trikrat več železa kot špinača. Posebej pomladi jo lahko uporabimo na mnogo načinov. Pozneje uporabljamo le mlade zgornje liste, saj dobijo starejši, spodnji listi, grenak okus. Nekaj zelo okusnega so semena ženskih rastlin, ki vsebujejo veliko proteinov, vitaminov in mineralov.

V naravi je vseved

V vrtu, kjer pustimo veljavo tudi naravi sami, je kopriva ekološka obogatitev. Kjer se dobro počuti, bo z gotovostjo rasla leto za letom brez kakršnekoli nege. Če se preveč razširi, jo s koreninami vred brez težav potegnemo iz tal. K temu je razredčena koprivina gnojevka odlično gnojilo. Rastline, ki jih z njo škropimo, okrepi in varuje proti škodljivcem.

Da ponovimo

Kopriva je rastlina za pridobivanje uporabnih vlaken, rastlina, ki jo uporabljamo kot barvilo, rastlina, ki nas zdravi in nas hrani, ki je krma živalim, je gnojilo. Kar skriva v sebi, je neverjetno in pomen koprive za naravo in človeka je neoporečen. Kdor le malo pozna širok spekter te neverjetne rastline, jo gotovo ne bo nikoli več nespoštljivo označeval kot plevel.

                                                                          Dr. Margit Kissel, Gartenrundbrief 4/16

 

 

Rudolf Steiner – Iz zbranih del

 

…Proti tem stremljenjem – dati novo duhovnost Zemlji – se lahko upiramo kolikor hočemo, resnica se bo morala uveljaviti v vsakem primeru. Človeštvo živi sedaj v grozljivi katastrofi. Če se človeštvo ne bo odločilo za to, da si novo duhovnost, ki jo tu mislimo, resnično pridobi, se bodo v vedno novih periodah, morda v relativno kratkih periodah, te katastrofe vedno znova vračale. S sredstvi, ki so bila človeštvu že znana, preden je nastopila ta katastrofa, se te katastrofe in vseh njenih posledic ne bo moglo nikoli pozdraviti.

In ta katastrofalni čas bo trajal tako dolgo – četudi se vmes za nekaj let lahko dozdevno premosti, – dokler ga človeštvo ne bo interpretiralo na edini pravi način, namreč v tem smislu, da predstavlja znak, da se človeštvo usmeri k duhu, ki mora fizično življenje prežeti. To je morda danes za mnoge še grenka resnica, ker je neudobna, toda to je resnica.  

Ne le človeško telo potrebuje dušo, dušo potrebuje vsako telo, telo brez duše ne more živeti. Kar se kot fizično telo v komercialnem, industrijskem ali drugem pogledu širi preko Zemlje kot fizično telo, potrebuje dušo, in sicer táko dušo, ki nudi možnost, da se preko Zemlje ljudje tako, kot so se komercialno povezovali, tako kot so se razumeli z denarjem, razumejo tudi v duhu. Dati telesu Zemlje dušo, je nekaj, o čemer sem večkrat govoril kot o tistem, k čemur je treba stremeti.

In v resnici, bo iz te slepe ulice prišlo ven le, če se odloči, da k temu, kar je fizična kultura, na katero je človeštvo tako zelo ponosno, doda za naš čas in za bližnjo bodočnost, duhovno kulturo duše Zemlje, ki k tej fizični kulturi sodi.

Novice iz sveta

Zavzeti za kvaliteto plodne zemlje

Dolgo je ostajala plodnost zemlje v senci drugih nalog. Tudi na ekoloških kmetijah. Že nekaj časa pa se tudi pri eko kmetih prebuja za plodnost zemlje nov interes. Teme v zvezi s plodnostjo zemlje in načini, kako plodnost lahko izboljšamo, srečujemo vedno pogosteje po vsem svetu. Na koncu koncev je plodna zemlja temeljna dobrina ne le kmetom, temveč varnost za preživetje ljudi. Ne glede na celo v vrstah ekoloških kmetov  prisotne zahteve po intenziviranju kmetijstva, imamo skupine kmetov, ki se resno ukvarjajo s preizkušanjem, kaj je še mogoče, da se pri tem plodnost zemlje ne zmanjšuje. Tudi v vrstah Demeter kmetov se potreba skrbnega gospodarjenja s humusom zastavlja na novo, še posebej pri tistih, ki so število živali zmanjšali, ki imajo le krave dojilje ali pa pridelujejo pretežno zelenjavo.

V ZDA odkrivajo kmetje kot »Soil Carbon Cowboys« izgradnjo humusa kot temelj zdravega kmetovanja in prispevek za omiljenje klimatskih sprememb in uvajajo v prakso bolj odgovorno gospodarjenje s travniki in pašniki. Raziskovalka Elaine Ingham definira v okviru »Soil Food Web« nove zahteve kmetijstvu in ponuja za novo kmetovanje spletno šolanje. V Indiji imamo že vrsto let biološkodinamične kompostne iniciative s stotinami aktivistov. Tam so pred dobrim desetletjem uvedli nove tehnike obdelave zemlje kot kulture na grebenih, luščilne pluge, imajo šole za kompostiranje in začeli so z izdelovanjem biološkodinamičnih preparatov. Sedaj pa odkrivamo ponudbe za tečaje v zvezi s nego plodne zemlje tako pri Demeter organizacijah kot pri združenjih Bioland ali Naturland in tečaje »Zeleni most« pri Wenzu in Naeserju. Povsod priložnost, da tako kmetje z dolgoletno prakso kot novinci bolje spoznajo različne kvalitete plodne zemlje, izmenjajo svoje izkušnje, se naučijo več o tem, na kakšen način se plodnost zemlje lahko poveča.                                                   LE 4/17

Plodna zemlja v rokah peščice lastnikov

Že v letu 2013 je obdelovalo v Evropi 52% vseh kmetijskih površin le 3 % kmetij. Trend se z vrtoglavo naglico nadaljuje! Celo evropski parlament razpravlja o tem, da bi bilo potrebno skrbeti za večjo razdrobljenost lastništva, saj vidi le v tem možnost ohranjanja in oživljanja podeželja ter pogoje za ekološko, socialno in družbeno uporabno vrednost kmetijstva.

Seminar Vizija socialnega kmetijstva

Delo na kmetiji zaradi ljudi, zaradi ohranjanja kmetij, zaradi ohranjanja kulturne krajine, zaradi ohranjanje narave. Od 19. do 25.11.2017 bo v Berschweilerju na kmetiji Schwalbenhof seminar, kako oblikovati kmetijstvo, da bo v bodoče lahko prevzemalo nove naloge. Več informacij na Stark@petrarca.info

Nacionalni akcijski plan za zaščito čebel

Zveza za zaščito okolja Nemčije in Fondacija Aurelia sta vložili zahtevo za izvajanje nacionalnega akcijskega načrta za zaščito insektov opraševalcev. V katalogu potrebnih mer so zajeli točke, ki naj bi izumiranje insektov zaustavile. Državljani se v zahtevo lahko vključijo per Online in predsednike političnih strank pozovejo, da sprejmejo akcijski načrt za čebele. Uvajanje principa, da povzročitelj poravna nastalo škodo, je del zahtevanih mer. Poziv lahko podpišete na: www.aktion.bund.net/a-place-to-bee

Nakupi brez smeti

V zadnjih dveh letih so v nemških velemestih odprli okoli 50 trgovin, ki prodajajo izključno nepakirano hrano. Cela vrsta trgovin jim s ciljem zmanjšanja embalaže sledi. Čisto vseeno, ali gre za kozmetiko, olja, meso: vedno pogosteje nadomestijo kozarci in vrečke iz jute plastično vrečko ali drugo embalažo za enkratno uporabo. Ekološko sprejemljiv nakup je mnogo več kot kupiti ekološka živila. Informacije k tej temi najdete na spletu pod www.enorm-magazin.de ali www.utopia.de pod »ZeroWaste«.

Agrar-Recycling

Sistem za recikliranje agrarnih folij, ki so ga organizirali v Nemčiji leta 2014, kar naprej raste. Leta 2016 so tako vzeli v reciklažo 5.400 ton uporabljenih agrarnih folij in s tem prihranili 7.320 ton CO2. Zbirališč je že več kot 280, raste pa tudi število producentov agrarnih folij, ki z njimi kooperirajo. V recikliranje jemljejo folije iz siliranja in raztegljive folije, naslednje leto pa tudi folije iz rastlinjakov in tunelov. Več na www.erde-recycling.de.

Evangeličanska cerkev misli ekološko

Konec maja letos je evangeličanska cerkev organizirala v Berlinu tako imenovan Dan cerkve. 65.000 obiskovalcem so postregli izključno z bio–cateringom in to od sokov do mesa. Se kdo čudi, da so bili obiskovalci navdušeni? Nosilec Cateringa je bila Skupnost za podporo ekološkemu kmetijstvu Berlin – Brandenburg, ki je bila lani nagrajenec projekta »BioStreetFood«. Več na www.bio-berlin-brandenburg.de.

Ekološko kmetijstvo 2015       v Evropi in                 v Evropski uniji

Površine v ekološki obdelavi       12,7 mio ha                     11,2 mio ha 

Število ekoloških kmetij            350.000                         270.000

Izdatki za bio-proizvode letno    36,40 € po osebi              53,70 € po osebi

Delež ekološko obdelanih površin je največji v Luxemburgu (30,2 %) v Avstriji (21,3 %) in na Švedskem (16,9 %)

V Evropi je 60.000 predelovalnih obratov za ekološke pridelke in 3.700 uvoznikov ekoloških pridelkov

Obseg prodaje ekoloških pridelkov trgovin na malo je bil v Evropi 29,8 milijard €

Delež prodanih ekoloških živil v skupni prodaji živil je bil najvišji na Danskem z 8,4 %, nato v Švici s 7,7 % in Luxemburgu s 7,5 %.                                             Vir: FIBL statistika 2015

Prvi sejem biološkodinamično pridelanih vin

je bil letos maja v Münchnu. Sejem je organizirala firma Vinaturel, trajal pa je dva dni. Na sejmu se je predstavilo 160 pridelovalcev biološkodinamičnih vin iz vsega sveta, kar 18 pridelovalcev iz Francije, Italije, Švice, Avstrije, Madžarske, Španije, Argentine in Čila pa je ponudilo svoja vina tudi v pokušino.  Razstavo je spremljal program predavanj renomiranih predavateljev.

Na Norveškem so dobili svojo Demeter organizacijo

Biološkodinamično združenje na Norveškem (www.biodynamisk.no) je ustanovilo svojo Demeter organizacijo z imenom »Demeterforbundet«. Cilj je, pridobiti s poudarkom Demeter kvalitete tako nove kmete kot nove potrošnike pa tudi, da razvijati in podpirati podjetja, ki se ji pridružijo. Blagovno znamko Demeter je biološkodinamično združenje Norveške sicer registriralo že leta 1960, vendar je Demeter kot blagovna znamka na Norveškem malo znan. Da bi se to spremenilo, naj bi Online-platforma, HERBAline, spodbudila pozornost medijev in potrošnikov. Na novo registriran je na Norveškem tudi grosist za uvoz Demeter proizvodov, ki jih tam ne morejo pridelovati. Demeterforbundet je samostojna pravna oseba pod okriljem biološkodinamičnega združenja. Kontakt: dag.blakkisrud@biodynamisk.no ali demegter@biodynamisk.no

Rdeča lista: Travniki in pašniki so v nevarnosti

Nova lista ogroženih biotopov opozarja na vedno slabše stanje travnikov in pašnikov v Nemčiji. Kot stopnjo največje ogroženosti so označili tudi travnike z relativno še veliko pestrostjo. Ponovno opozarjajo tudi na to, da je tudi izumiranje ptic in insektov posledica intenzivnega kmetovanja. Več na www.bmub.bund.de

Nekaj novejših podatkov o agrarni genski tehniki

Na 3,6% kmetijskih površin Zemlje rastejo gensko spremenjene rastline.

V letu 2015 so prejele firme BASF, DuPont, Monsanto in Bayer patente za 878 novih gensko spremenjenih rastlin. Na svetu imamo 1500 genskih bank. 

Podjetja Monsanto, DuPont (Pioneer) in Syngenta so že leta 2013 kontrolirale 53,4% svetovnega trga semen.

Biološkiodinamične semenarske iniciative so doslej registrirale pri Zveznem uradu za semena nekaj več kot 100 sort: 30 za žita in 80 za zelenjavo.

Pa še nekaj lepega iz okrožnice za vrtnarje

Oktobra se začenja veliko pospravljanje tudi v vrtovih. Zakaj pa ne enkrat drugače? Če še kaj cveti, zelišča, zeleno gnojenje, cvetje, pustite čisto na miru! Za zadnje čebele, čmrlje in metulje bo to pomemben vir cvetnega prahu in nektarja. Trajnice, ki jih ne porežete, so idealna prezimovališča za insekte. In ne porezane, nekega dne obložene z iverjem in snegom, so čudovite. Uživajte v neredu in ga skušajte videti enkrat kot umetniško delo narave.

Leksikon biološkodinamičnih preparatov 

Format A 4 in 700 strani obsežno je delo Walterja Stappunga, enciklopedija, ki predstavlja delo z biološkodinamičnimi preparati na planetu. V njej najdemo od izdelave in uporabe ter učinkovanja bisere iz prakse in misli v zvezi s teorijo in temelji biološkodinamične metode. Leksikon za ceno 128,-- € lahko naročite pod info@forschungsring.de ali neposredno pri avtorju na naslovu: W. Stappung, Längimoosstrasse 6, CH-3075 Rüfenacht.

Sile za kuliso narave

Vse, kar je v življenju res pomembno, je nevidno: ljubezen, prijateljstvo, zaupanje. To so besede biodinamičnega svetovalca in učitelja Andrewa Loranda. Tako si moramo tudi naravo prestavljati. Impulzi in razvojne sile delujejo za nas skrite. Zdravje in uspevanje so učinki njihovega delovanja. Kot spiritualno-praktični koncept se skuša biološkodinamično kmetijstvo skrivnostim približati. Tečaj v knjižni obliki avtorjev Andrewa in Kati Lorand: Poglobimo se v biodinamiko nam bo v pomoč, da to duhovno, etično in ekološko kmetijstvo razumemo. Naročila pod www.triptolemus.net

  

Ekološko kmetovanje brez pluga 

In še dve zelo potrebni knjigi: Izboljšajmo plodno zemljo, opustimo plug. Naročite jih lahko na www.pfluglos.de za ceno 24,90 od 19,90 €.

Biološkodinamično redno in dopolnilno izobraževanje

Demeter Nordrhein-Westfalen: ausbildung@demeter-nrw.de

Hessen: www.freie-ausbildung-nrw-hessen.de ali mackensen@dottenfelderhof.de

Severna Nemčija: ausbildung@demeter-im-norden.de ali www.freie-ausbildung-im-norden.de

Vzhodna Nemčija: www.freie-ausbildung-im-osten.de ali brandenburg@demeter.de

Bodensko jezero: Freie Landbauschule Bodensee za učence na kmetijah v okolju Bodenskega jezera sekretariat@landbauschule-bodensee.de ali www.landbauschule-bodensee.de

Holandija: večletno teoretično in praktično izobraževanje warmonderhof@groenhorst.ni

Švica: 4- letno strokovno izobraževanje z državnim izpitom www.ausbildung-biodyn.ch ali info@ausbildung-biodyn.ch

Anglija: Dvoletno certificirano teoretično in praktično izobraževanje in dopisno izobraževanje info@bdacollege.org.uk

Začetni tečaji: Demeter Darmstadt akademie@demeter.de 

Mesečni tečaji: Dottenfelder Hof – www.freie-ausbildung-nrw-hessen.de

Vsakoletni mesečni tečaji za poglabljanje biološkodinamične metode in antropozofije www.sektion-landwirtschaft.org

 

Prodaja in škropljenje biološkodinamičnih preparatov na tujem: Denimo v Nemčiji.

Biološkodinamične preparate prodajajo:

Forschungsring e.V. 64295 Darmstadt

Internationale Präparatezentrale Brunnenhof, 74653 Künzelsau-Mäusdorf

Präparatekiste – Steiner&Wolff, 10961 Berlin

Pokrajinske delovne skupnosti Demeter

Biološkodinamične preparate pripravijo in po naročilu škropijo:

Harald Wober, Halle/Saale praeparateharald@gmx.de vsa Nemčija

Severna Nemčija Ekkehard Schwarzer kontakt@gartenmeister-ekehard.de

Južni Baden Sebastian Schoening sebastian-schoening@web.de

Schw. Alb Torsten Sellenthin, info@hohensteiner-weidelamm.de

 

Allgäu, Bodensko jezero Martin Siebert martin.siebert@gmx.de

Pokrajinske delovne skupnosti Demeter za svoje člane

Demeter International

Biološkodinamična Švica - raziskovati in razvijati 

Švicarsko združenje za biološkodinamično kmetijstvo so ustanovili leta 1937 in šteje aktualno 280 aktivnih in 190 pasivnih članov. Kmetje s pravico uporabe blagovne znamke Demeter obdelujejo v Švici biološkodinamično 4.790 ha površin. Z vinogradništvom se ukvarja 51 kmetij, med njimi tudi renomirani vinogradniki, ki slovijo zaradi Demeter kvalitete vin po številnih odličjih.  

Združenje oblikuje smernice za pridelavo, organizira začetne tečaje, tečaje za izdelovanje biološkodinamičnih preparatov in tečaje za obravnavanje aktualnih smernic za biološkodinamično pridelovanje za začetnike in kot dodatno izobraževanje za  etablirane Demeter proizvajalce v petih regijah države. Švica ima v kraju Rheinau blizu Bodenskega jezera štiriletno šolo za biološkodinamično izobraževanje, ki ga združenje tudi podpira. Aktivnosti združenja potekajo vedno dvojezično, v nemščini in francoščini. Združenje ima svoje spletne strani www.demeter.ch v treh jezikih, šestkrat v letu izdaja dvojezična društvena obvestila v nakladi 1.200 kom, za različne ciljne skupine pa izdaja k temu še novice v t.im. obliki Newsletter.

Pridelovalci biološkodinamičnih proizvodov v Švici se zavzeto angažirajo pri raziskovanju in razvoju. Na Demeter kmetijah in vrtnarijah v sodelovanju s podjetjem Sativa-Rheinau sodelujejo z žlahtniteljem Petrom Kunzem pri razvijanju Demeter semen. Švicarski biodinamiki imajo svojo skupino, ki se ukvarja s selekcijo živinoreje in izdaja skupaj z raziskovalnim inštitutom FIBL smernice za govedorejo (npr. Kakšen pomen imajo rogovi za kravo, pod naslovom Srečen petelin pa so družbi predstavili še projekt bratske skrbi za perutnino). Intenzivno sodelujejo s krovnim združenjem švicarskih organizacij za ekološko kmetovanje, Bio Suisse pa tudi z raziskovalnim centrom FIBL, s kmetijsko sekcijo na Goetheanumu v Švici in z Antropozofskim združenjem Švice.

Švicarsko zvezo Demeter so ustanovili leta 1997 kot združenje dotedanjih organizacij Kmetijstvo, Trgovina, Predelovanje ter Potrošniki. Predsedstvo vodi osem oseb, ki te organizacije zastopajo. Naloge združenja so podpora in zaščita blagovni znamki Demeter. »Demeter Švica« je organ upravljanja obeh organizacij, društva in zveze. Uprava izvaja naloge podpore in zaščite blagovne znamke in koordinira naloge in projekte obeh organizacij pa tudi vse sestanke izvršnih odborov.

Do leta 2016 so v Švici prodajali proizvode kvalitete Demeter predvsem v specializiranih trgovinah z ekološko hrano, na kmetijah oz. na  tržnicah, kjer so kmetje prodajali neposredno. Od jeseni 2016 teče prodaja tudi v sodelovanju s trgovskima verigama Migros in Coop, ki ponujajo proizvode Demeter kvalitete v izbranih trgovinah. Temelj vseh pogodb, ki jih Demeter Švica sklepa, je konvencija Demeter. Obvezno je tudi šolanje osebja, partnersko sodelovanje in podpora biološkodinamičnemu kmetijstvu. Cilj Demeter Švica je, omogočiti čim večjemu številu potrošnikov možnost nakupa hrane kvalitete Demeter.                                                                                                                                    LE 4/17

         Bojanina stran

VABILA – OBVESTILA         

7. 10.,v soboto, bo jesensko srečanje članov društva za IZDELOVANJE PREPARATOV na Vrzdencu.

Dopoldne, od 10. ure, bo Meta Vrhunc predavala o Globalnem razvoju kmetijstva in človeka. Pridite, znanje je bogastvo! Po predavanju bo enostavno kosilo, eko/bd priboljški dobrodošli.

Ob 13. uri bomo začeli s praktičnim delom. Prosim, da pridete popoldne tudi izkušeni člani Ajde, ki obvladate potrebna opravila, da bo delo teklo tako, kot je potrebno. 

Prinesite nabrana zelišča, ki ste jih namenili društvenim potrebam – zlasti kamilice, pa tudi regrat.

Izdajali bomo tudi preparate, potrebne za jesensko prepariranje kompostov.

Ne pozabite prinesti predpasnikov, rokavic, škornjev !

Prisrčno vabljeni! 

18. 10. 2017, od 19. do 21. ure, Notranjska 14, Logatec: SREČANJE OB OGLEDU FILMA S PODROČJA ANTROPOZOFIJE/BIODINAMIKE. Prvega srečanja se je udeležilo 13 članov društva, ki so izrazili željo po še več… Vabljeni, ta dan je v koledarju črta za delo z zemljo, torej naj nas pokliče znanje!

4. 11. 2017, od 18. ure na Vrzdencu - vabljeni na prvo letošnje MESEČNO BRANJE. 

Praviloma bodo srečanja vsako prvo soboto v mesecu ob 18. uri na Vrzdencu. Gradivo in vabilo na vsako srečanje dobite sproti, tako kot doslej. 

 

Če ne dobivate obvestil in drugih sporočil Ajde na e- pošto, pa jo sicer imate, mi, prosim, sporočite svoj naslov na ajdavrzdenec.logatec@gmail.com. V prihodnje bom še več obvestil in vabil posredovala po e-pošti, ker tako narekujejo potrebe.

Na svidenje v soboto!                         Bojana Breznikar, predsednica

KAJ POTREBUJEMO ZA BODOČNOST?

Bodočnost nastaja v socialnem procesu, zanjo je potrebna fantazija  

Kaj ima potovanje z avionom opraviti z družbo jutrišnjega dne? Kako bi radi živeli, kakšna naj bo družba kot si jo želimo, na kakšen način in v kakšni meri so antropozofski koncepti za človeka vredno družbo v praksi uresničljivi? Teme, s katerimi se je ukvarjalo več kot 800 udeležencev kongresa Socialna bodočnost sredi junija v Bochumu, v  organizaciji antropozofskih združenj in Zveze Demeter.

Kako si predstavljamo bodočnost družbe? 

Med drugim predvideva vizija bolj socialne, pravične bodočnosti, obnovljen sistem gospodarstva. V središču prizadevanj podjetnikov obnovljenega gospodarstva bodi dobrobit človeka, ne blago in ne stvari. Da bi bilo to mogoče, je potrebno uresničiti zahtevo, da pri oblikovanju obnovljenega gospodarstva sodelujejo vsi. Naša skupna dolžnost namreč je, da generacijam za nami zapustimo dobre pogoje za preživetje in dolžnost vsakega posebej je, da prevzame odgovornost za posledice naših skupnih dejanj.

Kongres kot laboratorij realnosti 

Podiji in prispevki k temam kot »Gospodarstvo mora imeti svoj smisel« ali »Živeti odgovorno« so oblikovali teoretični okvir kongresa. Številne delovne metode so dobro dokumentirale , da lahko mreženje med ljudmi iz različnih življenjskih okolij v praksi dobro uspe. Živa in zanimiva je bila izmenjava stališč in vizij med waldorfskimi pedagogi, antropozofskimi zdravniki in biološkodinamičnimi kmeti. Enotni so si bili v tem, da so za socialno sožitje in sodelovanje namesto ekstremne individualnosti potrebni odprtost, sodelovanje in tesno mreženje. Le tako bo mogoče, da ljudje oblikujejo skupaj socialno-ekonomsko, ekološko in duhovno gledano vredno bodočnost. Umetniški vložki socialnega umetniškega ansambla so predavanja rahljali s petjem, recitacijami, glasbo in evritmijo.

Kjer se teorija sreča z vsakdanom

Ekonomist za vprašanja okolja Niko Paech je v predavanju pojasnil, katere ekološke meje so postavljene globalnemu gospodarstvu in kakšne konsekvence prinašajo za naš vsakdan. Njegova zahteva glasi, da se rast mora omejiti in se ljudje morajo naučiti živeti po meri zadostnega. Kot temo v zvezi s tem je navedel odtis CO2, ki ga vsak človek naredi. Da bi klima to še prenesla, je vsakemu človeku na Zemlji na razpolago 2,5 ton CO2 letno. Avionski let iz Frankfurta v New York pa porabi 5,7 ton CO2, povprečni Nemec pa letno 11 ton CO2! Kar moramo narediti, bomo s pomočjo takih številk lažje razumeli, da bi si zastavili vprašanje: Kako pa je z mojo odgovornostjo do bodočih generacij?

Kmetije kot kraji preobrazbe

Številne delovne skupine pod vodstvom Nikolaia Fuchsa, predsednika GLS Treuhand in Alexandra Gerberja, predsednika Demeter Nemčija, so razmišljale o tem, kako oblikovati kmetijstvo, da bi ta, temelj preživetja človeštva, ohranili. Osrečujoče je, da so ideje s tem v zvezi na nekaterih kmetijah že resničnost. Primer je kmetija Schepershof v Windratheer Tal, kjer skupaj živi in dela skupnost ljudi najrazličnejšega porekla. Udeleženci so na primerih tako lahko videli, kako se alternativni organizacijsko - lastniški modeli in modeli oblik kooperacij, lahko uresničijo.

In kaj je nauk te zgodbe…

Če bi hoteli na kratko strniti zaključke kongresa, bi se zlahka pridružili besedam motivacijskega vodje Jannisa McDavida, ki je prvi večer menil: »Misli lahko premikajo gore – v naših glavah namreč«. Pot v dobro socialno bodočnost se vsekakor začne pri vsakem človeku samem. Da omogočimo bodočnost, ki bi jo radi imeli, je treba prevzeti odgovornost za lastna dejanja, biti pogumen in tvegati novo.

Pravzaprav že desetletja uresničujejo prav to antropozofske socialno-terapevtske ustanove, biodinamične kmetije pa tudi waldorfske iniciative z vedno bolj za našo družbo potrebnim povezovanjem sobivanja življenjskih področij medicina, pedagogika, kmetijstvo in družba.

Inspirirani z dobrimi primeri, so dobili udeleženci za svoje vsakodnevno delo številne impulze in odnesli v svet alternativne ideje za pravično bodočnost.                                                      Katrin Bader, LE 5/17

Mleko kvalitete A1 in mleko kvalitete A2

Prodajni trik ali nova potreba?

Ste že slišali, da imamo sedaj na trgu mleko A1 in mleko A2? Temo so na široko obravnavali v medijih in poskrbeli za še več negotovosti, saj mleko A2 označujejo kot posebno zdravo. Mleko A1, ki ga v Nemčiji v glavnem prodajajo, pa povezujejo z alergijami, diabetesom tip 1, arteriosklerozo, srčnim infarktom ali celo avtizmom.

A1 in A2 – majhna, toda le razlika

Oznake A1 in A2 se nanašajo na različno vsebnost proteinov. Protein v mleku je iz 80% kazeina, ki se pojavlja v različnih enotah, ki jih označujejo z grškimi črkami alfa, beta… . Beta kazein predstavlja tretjino vsega kazeina. Tega spet lahko delimo v podskupine A1 in A2 in v variante B. Razlika med mlekom A1 in A2 je samo v eni od aminokislin, iz verige aminokislin beta kazeina.  A1 in B-mleko vsebujeta aminokislino histidin, A2 pa namesto tega aminokislino prolin. Ni velike razlike, bi lahko rekli. Toda verige aminokislin ne prebavljamo na enak način pa tudi pri pripravi fermentirajo različno. Pri A1 in B varianti nastane specialni peptid, torej del beljakovine z imenom Beta-Caso-Morfin-7 (CBM7). Ta peptid deluje bioaktivno, kar smatrajo za nekaj slabega. Pri A2 mleku pa BCM7 ne nastaja.

Inštitut Max Rubner piše, da pri kravah običajno srečujemo vse tri vrste kazeina in smatrajo kot pomembno mešanico treh variant in skupno količino BCM7. Imamo pa še 500 drugih peptidov z bioaktivnim delovanjem, ki lahko nastanejo pri prebavi ali fermentiranju mleka.

Odkod prihaja mleko?

Prvotna varianta da je mleko A2. Največ evropskih ras govedi producira mleko A1, za kar da so krive mutacije. To pa ne velja vedno za vse živali neke rase. Rase kot Jersey, pisana, Brown Swiss ali Guernsey producirajo pretežno mleko A2 kot tudi indijske in afriške krave. Prav tako vsebuje mleko koz, ovc in bivolov skoraj vedno beta kazein A2. Mleko A2 producirajo v Novi Zelandiji in Avstraliji in ga tako tudi tržijo. Medtem je tema aktualna tudi tu. Imamo mlekarje ki ponujajo A2 mleko kot »pramleko«, drugi dajejo svoja goveda na genetske preglede da bi vedeli, katero mleko dajejo in bi mleko lahko ustrezno ponudili.

Znanstvene študije so redke 

Nekaj kritikov meni, da gre pri vsej zadevi za marketinško kampanjo. Tako časopisi v Indiji baje že svarijo pred evropskim A1 mlekom in hvalijo svoje A2 mleko.

Dejstvo je, da imamo doslej v zvezi z vplivom teh dveh vrst mleka na zdravje potrošnika le malo študij. Kar nekaj so jih delali samo na živalih, običajno tudi teh ne neodvisni znanstveniki. Evropski urad za varnost živil EFSA je že leta 2009 izdal v zvezi z A1 in A2 mlekom poročilo v katerem navaja, da nobena od predloženih raziskav ne more potrditi hipotez o povzročanju bolezni. Aktualne kratke študije zaradi uživanja mleka A1 na ljudeh niso mogle ugotoviti nobenih zdravstvenih ogroženosti.

Katero mleko je sedaj bolj zdravo?

Tema kaže, da mleko ni enako mleku, saj imamo razlike v kazeinu v vsakem primeru. V kakšni meri je to relevantno za to, kako to mleko prenašamo ali celo za zdravje, je vprašanje, na katerega ni lahko odgovoriti. Zaradi trditev glede možnih težkih bolezni, ki si jih je celo zamišljati težko, pa se ne pustimo zastrašiti. Dejstvo je, da pri kvaliteti mleka igra svojo vlogo rasa živali, način reje in predvsem krma živali. Zato ni presenetljivo, da občutljivi ljudje določenega mleka ne prenesejo, druge vrste mleka pa brez nadaljnjega.

 

                                                               Dr. Petra Kuehne LE 5/17

 
3. 11. 2017, od 17. do 19. ure na Taboru 12 v Logatcu nadaljujemo z »NAŠIMI UČENJI«: KREMEN IZ ROGA – izkop, hramba ter izdelava PREMAZA ZA DREVJE. Vabljeni!