preišči stran ...

Društvo Ajda

Založba

Vrzdenec

2012
2009
2015
2013
2010

2016

1354 Horjul

Založba Ajda

2011

Setveni koledar

Vrzdenec 60

Biodinamika

2008
2017

Setveni priročnik

zalozba.ajda.vrzdenec(at)gmail.com

antropozofija

2014

2018

JANEZOVO 2017

Wednesday, 7. June 2017 17:57

M E T A N O E I T E

    »Spremenite se! Ne glejte na minljivo, glejte na večno, na duha, ki za minljivim živi!«

          

Življenje navzven, uničevanje in zastrupljanje okolja za maksimiranje udobja in užitkov, se mora preobraziti v odgovornost do stvarstva; v odgovornost, ki bo kot v časih, preden se je človek prodal skušnjavi materializma in stopil na pot padca, omogočala bodočnost; tako za rastline, za živali, sočloveka - bratov in sestra, s katerimi smo vpeti v večne ritme velikega ozmičnega reda. Končno se moramo prebuditi v odgovornost do samega sebe in oblikovanje lastnega, človekovega imena dostojnega semena. Živeti Kristusa v sebi. Živeti pot, resnico in življenje.

            Kar je potrebno, začnite uresničevati danes. Čas je absolutno skrajen.

         R.S.: „Vrednota namreč je predvsem to, kar dela posameznik, 

              kar posameznik ustvari, kar je posameznik pripravljen žrtvovati. 

                                    In vrednota je to, 

              kar si posameznik pridobi kot sposobnost prenašanja razočaranj.“ 

                               

„Vse, kar človek naredi za to, da v sebi prebudi kar je večno, naredi, da bi povečal vrednost življenja sveta. Tisti je, ki prepoznava. Ni nedejaven opazovalec  sveta, ki si ustvarja slike o tem, kar bi bilo prisotno tudi brez njega. Njegova moč spoznanja je višja, je naravna ustvarjalna sila. To, kar kot duhovna komponenta v njem zasveti, je nekaj Božjega, je nekaj, kar je bilo prej začarano in bi brez njegovega spoznanja ostalo neizrabljeno.«  Dr.R.S.                                          

Izdaja: Društvo AJDA, Vrzdenec 60, 1354 Horjul, tel. 01 7540743; www.Ajda-Vrzdenec.si

ŽIVIMO S KOLEDARJEM DUŠE

Izrek prebiramo in premišljujemo zjutraj in zvečer v tednu, za katerega velja

11. (16. - 23. Juni)

Es ist in dieser Sonnenstunde

An dir, die weise Kunde zu erkennen:

An Weltenschönheit hingegeben,

In dir dich fühlend zu durchleben:

Verlieren kann das Menschen-Ich

Und finden sich im Welten-Ich



11. (16. - 23. junij)

Na tebi je, v tej sončni uri,

Da prepoznaš modrost;

Sveta lepotam ves predan

Prežameš svojo notranjost,

čuteč življenje:

človeški JAZ lahko se izgubi -

In najde spet v JAZu se svetov.


12. Johannes Stimmung (24. Juni)

Der Welten Schönheitsglanz

Er zwinget mich aus Seelentiefen

Des Eigenlebens Götterkräfte

Zum Weltenfluge zu entbinden;

Mich selber zu verlassen,

Vertrauend nur mich suchend

In Weltenlicht und Weltenwärme.


12. Razpoloženje za Janezovo (24. junij)

Svetov lepote lesk me sili

iz duše da globin življenja lastnega

sprostim moči zdaj božje

za let v svetove

zaupajoč le, sebe le da najdem

v svéta luči, v sveta toploti.  


13. (30. Juni – 6. Juli)

Und bin ich in den Sinneshöhen

So flammt in meinen Seelentiefen

Aus Geistes Feuerwelten

Ger Götter Wahrheitswort:

In Geistesgründen suche ahnend

dich geistverwandt zu finden.



13. (30. junij – 6. julij)

In ko v višinah sem zaznav

razvname v duše se globinah

z ognjenega sveta duhov

resnice, božja ta beseda:

sluteč le išči v temeljih duha

podobnost svojo

z duhom.    


Človek v svojem lastnem bitju čuti odslikavo praslike sveta.
Ko svoj brezčasni ritem zaznavanja in misli pripeljemo na ustrezen način v odnos s časovnim ritmom narave, lahko pridemo do odkritij velikih skrivnosti obstoja. Leto postaja praslika duševne aktivnosti človeka in tako ploden izvir resničnega samospoznanja.
To čuteče samospoznanje lahko s pomočjo značilnih tedenskih stavkov kroženje duševnega življenja doživi kot brezčasno v času. Rudolf Steiner, 1912/1913

* * *

Tok leta ima svoje lastno življenje. To življenje lahko človeška duša istočasno začuti. Če dovoli, da iz tedna v teden deluje nanjo to, kar sicer govori iz življenja leta, se bo skozi takšno podoživljanje resnično našla. Čutila bo, kako ji moči s tem rastejo, kako jo od znotraj navzven krepijo.                        Rudolf Steiner, 1918

* * * * * 

Če iščejo ljudje skupaj z notranjo iskrenostjo duhovnost, najdejo od duše do duše tudi pot drug k drugemu.   

                                        Rudolf Steiner     

Bolj svetleč od Sonca,

bolj čist kot sneg,

bolj fin kot eter je lastni jaz.

Duh v mojem srcu,

ta lastni jaz sem jaz.

Jaz sam sem to.     Rudolf Steiner

Proti tem stremljenjem – dati novo duhovnost Zemlji – se lahko upiramo kolikor hočemo, resnica se bo morala uveljaviti v vsakem primeru. Človeštvo živi sedaj v grozljivi katastrofi. Če se človeštvo ne bo odločilo za to, da si novo duhovnost, ki jo tu mislimo, resnično pridobi, se bodo v vedno novih obdobjih, morda v relativno kratkih razdobjih, te katastrofe vedno znova vračale. S sredstvi, ki so bila človeštvu že znana, preden je nastopila ta katastrofa, se te katastrofe in vseh njenih posledic ne bo moglo nikoli pozdraviti.

In ta katastrofalni čas bo trajal tako dolgo – četudi se vmes za nekaj let lahko dozdevno premosti, – dokler ga človeštvo ne bo interpretiralo na edini pravi način, namreč v tem smislu, da predstavlja znak, da se človeštvo usmeri k duhu, ki mora fizično življenje prežeti. To je morda danes za mnoge še grenka resnica, ker je neudobna, toda to je resnica.    Rudolf Steiner iz zbranih del

NOVICE IZ SVETA

 

Na cerkveni zemlji so gensko spremenjene rastline prepovedane

Evangeličanska cerkev v Nemčiji je izdelala konkretne kriterije za oddajo zemlje v zakup. Prepovedana je setev gensko spremenjenih rastlin, prepovedana je gensko spremenjena krma za živali.                                                                                  LE 2/17

 

Hamburg ekološko samozadosten

www.regionalwert-hamburg.de je objavila študijo, po kateri bi se mesto Hamburg, ki ima 1,814.000 prebivalcev in okolica mesta lahko oskrbovalo samo z ekološkimi pridelki iz okolice mesta s polmerom 100 km. Pogoj za to bi bil, da se 75% kmetijskih površin uporablja za proizvodnjo hrane za človeka in da prebivalci zmanjšajo porabo mesa, saj poraba mesa požre največ pridelovalnih površin. Izračun kaže, da bi se pri zmanjšanju porabe mesa na samo 2 dneva v tednu, že 92% prebivalstva lahko preživljalo iz okolice mesta. V diplomskem delu z objavo te študije je študentka izhajala iz različnih načinov prehranjevanja in jih prenesla na razmere mesta Hamburg.                                          LE 2/17

Civilna iniciativa proti glifosatu

Naravovarstvene in okoljevarstvene organizacije iz 13 evropskih držav so v februarju letos začele evropsko civilno iniciativo za prepoved uporabe glifosata. Cilj je, zbrati do konca junija 1 milijon podpisov in tako preprečiti da evropska komisija uporabo pesticida ponovno odobri. Obenem naj bi definirali cilje za zmanjšanje uporabe pesticidov in omogočili, da ocenjujejo posledice uporabe pesticidov neodvisni znanstveniki. www.campact.de/glyphosat.

Meso iz bio reaktorjev

Kot poroča nemška revija Der Spiegel 8/17, bo v prihodnjih letih tehnologija proizvodnje mesa brez živali v bioreaktorjih zrela. In vitro raziskovalci univerze Maastricht naj bi tehnologijo le še prenesli na večje produkcijske enote. Porcija umetnega mesa, velika kot naprstnik, naj bi vsebovala dve milijardi mišičnih celic, iz katerih se nato umetno izdela do 10 ton umetne »govedine«. Živali darujejo v tem primeru le še izhodiščne celice. Bio reaktorji z 22.500 hektolitrov volumna, lahko na ta način oskrbujejo letno z »mesom« 10.000 ljudi. Prve tovarne te vrste načrtujejo za leto 2019. Do leta 2050, tako napoveduje Good Food inštitut v Washingtonu, naj bi prihajal večji del mesa iz bio reaktorjev, ali iz rastlin. Pravijo, da bo potem »meso« celo bolj zdravo, ker ne bo obremenjeno z ostanki strupov. »Meso«, narejeno iz rastlin kalifornijske firme »Impossible Foods« že testirajo kot burgerje v izbranih restavracijah New Yorka in San Francisca. Med drugim naj bi v dveh do treh letih iz gensko spremenjenih rastlin narejene polpete že ponujali v trgovinah.

Lista dovoljenih čistil in razkuževalnih sredstev za predelovalno industrijo FIBL Nemčija je izdal in objavil prvo listo dovoljenih čistil in sredstev za dezinfekcijo za podjetja, ki predelujejo ekološka živila. Na spletni strani www.oeko-verarbeitung.de je lista na vpogled.


Kozje in ovčje mleko v Nemčiji

Leta 2014 so v Nemčiji namolzli 24 milijonov kozjega mleka, skoraj polovico od tega ekološke kvalitete. Pri ovčjem mleku so namolzli 675.000 litrov iz konvencionalne reje in 1,45 milijona litrov iz ekološke reje. Raziskavo, v katero je bilo vključenih 275 obratov s 35.000 kozami mlekaricami in 87 obratov z 8.500 ovcami mlekaricami, je objavil Bioland. 60% rejcev oddaja mleko v nadaljnjo obdelavo drugam, 40% jih predeluje mleko v lastnih sirarnah.

Fond za plodno zemljo 

Brez zdrave zemlje ni zdravih živil. Fond za plodnost zemlje švicarske fondacije Trigon podpira ohranjanje in obnovo plodnosti kmetijskih površin. Med ljudmi želi prebuditi zavest pomena ohranjanja plodnosti zemlje. V projektu je doslej 30 kmetij s približno 1.000 ha površin. Kdor se pomena ohranjanja plodnosti zemlje zaveda in želi projekt podpreti, lahko prevzame odgovornost za določeno površino zemlje. Običajna enota je 2.500 m2, kolikor je potrebno za letno oskrbo ene osebe s hrano. Botrstvo stane 100,-- € letno oziroma 112 CH Fr. V projekt se lahko vključijo tudi podjetja. Za kompenzacijo CO2 izpuhov lahko pridobijo COcertifikate s katerimi svojo bilanco izravnajo. Podjetja s prispevkom 200,-- € ali 200 CH Fr po toni CO2 omogočajo na ta način obnovo humusa v svoji regiji in dodatno kopičenje CO2 v zemlji. Več pod: bodenfruchtbarkeit.bio     LE 02/17

Knjiga Guentherja Friedmanna Kaj potrebuje čebela 

Pri založbi BLV Buchverlag München je izšla knjiga Demeter čebelarja G. Friedmanna z naslovom Čebelariti po meri čebele – Knjiga iz prakse, 176 strani, za 24,99 €.

Pravice kmetov je potrebno širom sveta zaščititi

Mali kmetje pridelajo na planetu Zemlja 70% naše hrane. V mnogih deželah pa so pod vse večjim pritiskom, ker jim pravico do zemlje in semen naenkrat odrekajo, ker jih ogroža nezmožnost plačevanja pravnega zastopanja in nizke cene hrane na svetovnem trgu. Ogrožajo jih tudi nezadostne investicije v podeželsko infrastrukturo. 2,5 milijard ljudi živi na površinah ki jih obdelujejo. 80% ljudi, ki na svetu trpijo zaradi lakote, živi na podeželju. Od 8. do 10. marca je bilo v Schwäbisch Hallu v Nemčiji srečanje več kot 400 predstavnikov malih kmetov, čebelarjev, ribičev, kmetijskih delavcev iz vsega sveta. Na kongresu na bi skupaj oblikovali deklaracijo o pravicah kmetov. Od Združenih narodov zahtevajo sprejem deklaracije o pravicah kmetov, ki jo ZN že pripravljajo, aktualno pa jo nekatere članice ZN blokirajo. Zaključna deklaracija naj bi stvar premaknila iz mrtve točke in ZN naj bi zaščito pravic malega kmeta obravnavala že na naslednjem zasedanju. Več na www.global-peasants-rights.com

Humus dela življenje, življenje dela humus

»Kmetijstvo kot faktor regeneracije«, simpozij v eko naselju Schloss Tempelhof

Na simpoziju »Humus dela življenje, življenje dela humus« koncem januarja je konvencionalni kmet poskrbel za najlepši moto. Michael Reber, ki je na svoji kmetiji blizu Schwäbisch Halla postal priča »dramatičnemu zmanjševanju pridelkov« in »masivnim ekonomskim  pritiskom« je poročal, da je ekološki tečaj o plodnosti zemlje spremenil njegovo življenje. Odtlej ne orje in ne škropi več. Rastlinam daje kompostne čaje in obnavlja plodnost tal. Posledica je, da je »koruza bombastična.«

Skupnost Tempelhof je organizirala simpozij z namenom, da pripelje za eno mizo strokovno svetovalno službo, praktike, kmete in vrtnarje. »Kmetijstvo kot faktor regeneracije,« kot je zapisano v vabilu, »je umetnost, proizvajati živila, pri tem pa ponovno regenerirati naravne danosti, zemljo izboljšati in bolj oživljati, skrbeti za zadrževanje vode, ponuditi življenjski prostor živalim in še mnogo več.« Gre torej za več kot »bio«, gre tudi za agro-gozdarske sisteme, za holistični management pašništva, permakulturo in druge agro-ekološke prakse, ki ogljikov dioksid iz preobremenjene zemeljske atmosfere ponovno vežejo na zemljo i v zemlji gradijo humus.

Sem pa sodi še drug etični pristop: empatija z vsemi živimi bitji. Bio- kmet Sepp Braun iz Freisinga pri Münchnu, ki se ukvarja tudi z raziskovanjem kvalitete krme, to vse praktično uteleša in pravi: «Rad bi, da se dobro počuti moja pšenica«, in se vpraša «Kakšne potrebe le ima krava, deževnik, trta?« Tudi Margarethe Langerhorst, ki v Avstriji na samo 1.600 m2 z intenzivnim bioveganskim vrtnarstvom oskrbuje približno 40 kupcev in lastno družino, je naredila na publiko močan vtis s svojim ljubečim pristopom. Da bi razumeli, da najdejo hrano lahko tudi kje drugje, se s polži in mišmi v vrtu pogovarja, – in da to kot čudež deluje! Pove, da s ciljano izgradnjo humusa in življenja v tleh plodnost kar eksplodira. Za to je bilo na simpoziju predstavljeno celo vrsto  primerov. Grignette, farma iz Kanade, oskrbuje iz 0,8 ha površin 52 oseb. Team Ridgedale Permaculture Farm iz Švedske pridela na dveh hektarjih dovolj zelenjave za 25 do 70 oseb. Rezultati vrtnarjev iz ekološke vasi Tempelhof, ki z modelom solidarnega kmetijstva na treh hektarjih oskrbujejo z zelenjavo okroglih 200 oseb, so bili v menzi eko vasi za prisotne potem na pokušini. Na simpoziju so svetovalci Dietmar Nässer, Ingrid Hörner, Burkhard Kayser pa tudi drugi poročali iz svoje prakse, živinozdravnica Anita Idel pa je pojasnila in poudarila globalni pomen pašniških živali za tvorbo humusa. Več na www.aufbauende.landwirtschaft.de

Ekološko žlahtnjenje rastlin in  klimatske spremembe

Valovi vročine in suša, močni nalivi in viharji  - pojavi klimatskih sprememb ne spravljajo v stisko samo kmetov in vrtnarjev, temveč tudi ekološke žlahtnitelje rastlin. Izzivi in nakazane poti iz stiske, so bile centralna tema letošnjega zasedanja kongresa o semenih, ki ga je organizirala Fundacija za bodočnost kmetijstva. Na zasedanju se je zbralo 120 žlahtniteljev, kmetov, sponzorjev in potrošnikov. »Klima je najpomembnejša naravna danost« je v uvodnem govoru menil renomirani raziskovalec klime prof. dr. Hartmut Grassl, upokojeni direktor Max Planck inštituta za meteorologijo v Hamburgu. Odgovorno ekološko kmetijstvo zmanjšuje CO2 izpuhe in je tudi sicer izjemno pomembno. Za rastline pomenijo klimatske spremembe ekstremne vremenske situacije, povezane s hitrejšim začetkom rasti in novimi boleznimi. V okviru kongresa je postalo jasno, da je pristopov za reševanje stisk v toku že več. Primer za to je tako imenovano populacijsko žlahtnjenje. Drugače kot žlahtnjenje enovitih linijskih sort, zaupa v bolj prilagodljiv genski potencial, je pojasnil dr. Hartmut Spiess, žlahtnitelj na kmetiji Dottenfelder Hof v Bad Vilblu. Prilagodljivost in gibljivost je bila tema tudi v prispevku žlahtniteljice zelenjave Ulrike Behrendt iz združenja Kultursaat e.V., ki je poročala o poskusih s solato. Delovne skupine in razgovori v času pavze so predstavljali priložnost za intenzivno izmenjavo mnenj. Na koncu je Martin von Mackensen, vodja kmetijske šole Dottenfelder Hof zastavil principielna vprašanja za odnos med naravo in človekom v tem času. Več kot 20 let že podpirata Saatgutfond Zukunftsstiftung Landwirtschaft (Fond za semena Fondacije za bodočnost kmetijstva) in GLS banka iz Bochuma ekološko žlahtnjenje rastlin. Klimatske spremembe zahtevajo tudi na področju žlahtnjenja rastlin nove pristope in s svojim letnim prispevkom 1,3 milijona € bo Fondacija lahko podpirala ta prizadevanja tudi v bodoče.                           LE 3/17

Krava z rogovi kot blagovna znamka?

Interaktivno karto do »Kmetij s kravami ki imajo rogove« je izdelal nemški novinar Jens Brehl. Pomemben korak do povezave kmetov s potrošniki, ki iščejo produkte krav z rogovi. Lista je objavljena pod http://bit.ly/da-brehl-hoerner in jo potrošniki lahko dopolnjujejo.

 

Homeopatska prva pomoč za goveda

Katera homeopatska zdravila za katero bolezen? 30 najpogostejših bolezni govedi od A do Ž je predstavljenih v preglednici. Zbranih po simptomih in s predlogi za ustrezna homeopatska zdravila. K temu navodila za pravilno uporabo in za preprečevanje možnih napak. Kompaktna knjižica, narejena za živinorejce, ki jim homeopatija ni tuja. Naslov knjige je: Schnellfinder – Homöpathie für Rinder, Ulmer Verlag Stuttgart 2017, cena je 16,90 €.

                                                     

V ekoloških živilih bistveno manj ostankov pesticidov

Ekološka živila skoraj nikoli ne vsebujejo toliko ostankov sredstev za zaščito rastlin, da bi bile dovoljene mere obremenitve presežene (pripomba: Nevzdržno je, da sploh govorijo o dovoljenih ostankih strupov!!!). Raziskava, ki jo je opravil Inštitut za varnost hrane v EU na Norveškem in Islandiji je pokazala, da so našli ostanke pesticidov v 14% ekoloških pridelkov, ki so v prodaji na trgu, 0,7% ekoloških pridelkov je pokazalo tudi preseganje meje dovoljene obremenitve s pesticidi. Študija pove, da so ostanki pesticidov v ekoloških proizvodih delno ostanki v ekološki pridelavi dovoljenih zaščitnih sredstev kot bakra in Spinosada, del pa je posledica zanašanja strupov iz sosednjih parcel, kjer delajo konvencionalno. Pri vsem skupaj pa je tako, da se pridelki iz ekološke pridelave z ostanki strupov sploh ne bi smeli prodajati.  Od testiranih proizvodov iz konvencionalne pridelave, je imelo 47% pridelkov ostanke pesticidov, predvsem jih je bilo veliko v brokoliju, v papriki in namiznem grozdju.

Schrott und Korn 06/17

Tribunal v Den Haagu

Ameriški koncern Monsanto tepta pravice ljudi do prehrane, zdravja, zdravega okolja in je razen tega je škodoval tudi svobodi znanstvenikov. Do tega sklepa je prišlo pet internacionalno renomiranih pravnikov v okviru Tribunala proti Monsantu. Tribunal je bil simbolični proces, ki se je dogodil oktobra lani v Den Haagu. Organizirala ga je mednarodna skupina okoljevarstvenikov. V okviru procesa so zaslišali 30 prič, ki so zaradi proizvodov koncerna utrpeli škodo. Tudi Monsanto je bil povabljen, pa se procesa ni udeležil. Naloga pravnikov je bila, da aktivnosti Monsanta analizirajo glede na aspekte človekovih pravic in izdelajo izvedeniško mnenje. Točka v izvedeniškem mnenju je bila možnost tožbe zaradi ekocida, torej kapitalskega zločina proti okolju. Tribunal je prišel do sklepa, da dejavnosti Monsanta lahko predstavljajo zločin ekocida, v kolikor bi bilo tako dejanje v zakonodaji definirano. Doslej še ni.                                                        Schrott und  Korn 6/17 

Demeter international: Francija

V Franciji imajo organizacijo biodinamičnih kmetov od leta 1958. Danes se imenuje »Le Mouvement d´agriculture Biodynamique«, in skrbi med drugim za širjenje ideje in prakse ter izobraževanje. Demeter Francija je bil ustanovljen paralelno leta 1979. Sedež je v Colmaru, južno od Strassbourga. Demeter team sestavlja osem sodelavcev za sledeča področja: vodstvo in certifikacija (pet sodelavcev), komunikacija in izobraževanje. Dodatno bodo zaposlili še sodelavca za področje vinarstva. Zadnji dve leti organizira Demeter Francija za kmete dodatne enodnevne ( na željo tudi večdnevne ) začetne tečaje, na katerih obravnavajo tudi aktualne smernice Demeter.

Demeter Francija ima trenutno 700 članov, ki že imajo blagovno znamko Demeter ali pa so v postopku pridobivanja te blagovne znamke. Od tega je 565 kmetij s približno 12.000 ha površin in 106 predelovalnih obratov. Demeter Francija certificira približno 3.100 različnih proizvodov. Število članov  se nenehno povečuje s povprečno 10% letno, v letu 2016 celo za 20%.

Biološkodinamična metoda je v Franciji posebej na področju vinogradništva zelo znana in dve tretjini članov Demeter Francija je vinarjev. Komite za pripravo Demeter smernic za področje vinogradništva in vinarstva je v Franciji posebej aktiven. 15 vinogradnikov se redno srečuje enkrat letno vsakič v drugem vinogradniškem področju.

Zadnji dve leti se vključuje v pridobivanje blagovne znamke Demeter vse več sadjarjev in kmetov, ki pridelujejo žita na velikih površinah.

Demeter Francija je že nekaj let močno prisoten tudi na področju komunikacije in marketinga. Cilj teh prizadevanj je, da francoski potrošnik blagovno znamko Demeter bolje spozna. Sodelovanje s trgovinami z ekološko hrano je pri tem zelo pomembno. Za osebje teh trgovin ponuja Demeter Francija seminarje in informacijski material. Demeter Francija podpira tudi širjenje sortimenta izdelkov Demeter kvalitete v bio trgovinah. Od marca to leto prodajajo v Franciji živila z blagovno znamko »biološko-dinamično certificirano« tudi v konvencionalnih trgovinah.

Na mednarodnih vinskih sejmih se dinamika porasta kvalitete Demeter na področju vinogradništva zelo jasno občuti. Od leta 2016 organizira Demeter Francija tudi vinski sejem Demeter v Angersu (zahodna Francija). Februarja 2017 je na tem sejmu sodelovalo 70 Demeter vinogradnikov. 3000 obiskovalcev pa je na sejmu lahko odkrilo Demeter vina iz celega sveta: iz Argentine, Čila, Avstrije, Švice, Španije, Češke in Francije. Tudi tu je Demeter Francija za trgovce z vinom poskrbel za informacijski material. Prijeten vtis je naredilo dejstvo, da so strokovnjaki med obiskovalci biološkodinamično kmetijstvo in vinogradništvo dobro poznali. Naslednji mednarodni sejem vinogradnikov v Franciji bo 5. in 6. februarja 2018 na sejmišču mesta Angers.

Čebelji strup v očeh antropozofa

Vsak organizem si ustvari neko ovojnico. Navzven je to zaščita, navznoter pa je s tem ustvarjen prostor za lastni razvoj. Kdor zasleduje pot propolisa v panju naprej, najde spet tudi  resnično čebelam lastno substanco – čebelji strup. V aktivnosti, da si  ustvari ovojnico, naredijo čebele namreč še korak naprej. Mogoče bi lahko rekli, da duševna doživetja čebel na propolisu, najdejo svoj izraz v dejavnosti žlez. Vsaka čebela ima žlezo za strup. Ta strup skrbi razen za lokalizirano ovojnico na nek način tudi za »psihično ovojnico« čebele. Sposobnost čebele, prinašalke medu, da s svojim žezlom tudi piči, je razlog, da je čebelji panj obdan tudi z ovojnico spoštovanja. Čebelar razlikuje čebelje družine po njihovi pripravljenosti dovoliti določeno distanco in pripravljenosti na obrambo. Čebelje družine po tem tudi ocenjuje. Čebeljo družino z večjo potrebo po distanci pri tem običajno imenuje »agresivno« in stremi k temu, da to nagnjenje s selekcijo odpravi. Če je to tudi prav, ostaja seveda odprto vprašanje.

 

Čebela ve, kdo je

Kot pri propolisu, ki ovija in ščiti čebelji organizem v njegovem nastajanju, imamo tudi pri strupu neko notranjo plat. Smisla pa ne odkrijemo zlahka. Rudolf Steiner kaže na to pred več kot 90 leti v svojih predavanjih za delavce, imenovanih »O bitju čebel«. Beremo: «Strup služi čebeli za doživljanje njene identitete. Ves čebelji panj je prežet s tem delovanjem, zato se tudi počuti v sebi.« Zanimiva iz novejših raziskav je paralelno k temu ugotovitev neurobiologa Randolfa Menzla iz Univerze Berlin, ki pravi: «Čebela ima nek notranji svet in ve, kdo je….«

Cvetlica potrebuje strup

Napotek Rudolfa Steinerja v predavanjih za delavce lahko razumemo kot eksistencialen napotek za življenje rastlin. To, kar občuti rastlina ko jo oprašuje insekt, naj bi bilo nekaj izjemno močnega: »Medtem, ko čebela sedi tam gor in sesa, se cvetlica počuti tako dobro, da pošlje k mestu, kjer čebela sesa, svoj sok.« V nadaljevanju pravi Steiner:« Medtem, ko čebela cvetlici nekaj vzame, teče skozi čebelo, od čebele k cvetlici strup. Tako tudi sok rastline in strup ose v primeru, ko piči osa. Podobno je pri mravlji. Kadar se nad rastlino spravi mravlja, celo če gre na debla in veje, ki sploh ne živijo več, teče  v rastlino mravlinčna kislina. Ko pride mravlja, se sok rastline poveže s sokom mravelj. In to je potrebno. Če se to ne bi dogajalo, čebel, os in mravelj, ki prihajajo nad rastline in jih nažirajo, sploh ne bi bilo. K tem rastlinam, cveticam, ne bi tekli potrebni sokovi mravelj in potrebni strupi čebel in cvetice bi čez nekaj časa morale izumreti …

Vidite: Čebele, ose in mravlje niso le roparji, temveč prinašajo obenem tisto, kar daje rastlinam, cveticam sploh možnost življenja.«

Spodbuja življenje

Čebelja družina s 150.000 do 250.000 posameznih čebel naredi v letu skupaj 50 do 75 gramov čistega čebeljega strupa. Toda zelo malo čebel pride kadarkoli v situacijo da piči. Strup jemljejo čebele s seboj k rastlinam ki jih obiskujejo in z njim rastline tako spodbujajo. Razen oprašitve, ki je fizični temelj razmnoževanja, regeneracije, krepijo njihove življenjske sile. Ko neka čebela končno umre, pogosto pri opravljanju svojih nalog v  okolju panja, se z njo porazdeli čebelji strup tudi tam. V naravi so s tem naše male čebele veliki zdravitelji. Tudi človeka podpirajo na mnogo načinov  s svojimi darovi – posebej čebelarja. S tem, da se v delu s čebelami neposredno izpostavlja delovanju čebeljega strupa, je namreč deležen od čebel celo prevzgoje svoje duševnosti. Čebelar ne more pa biti vsak. Rudolf Steiner zahteva ob začetku svojih predavanj o čebelah: «Za vzrejo čebel mora imeti čebelar pravzaprav kar največji interes. Od vzreje čebel v življenju ljudi je namreč resnično odvisno več, kot si mislimo.« Ukvarjanje z življenjem čebel spodbuja prožnost razmišljanja in vodi do drugačnega pogleda na svet. Človeka privede s tem do bolj zavestnega delovanja – do delovanja iz najvišjega, kar človek ima, iz JAZa, njegovega duha.                                                                   Michael Weiler, Gartenrundbrief VI/17

Za zdravljenje proti varoji pri čebelah je dovoljen in registriran tudi postopek škropljenja z oksalno kislino

V začetku tega leta je v Nemčiji razen vnašanja oksalne kisline s kapljanjem za boj proti varoji dovoljen tudi drug postopek. Škropljenje.

Že leta 1994 je Thomas Radetzki objavil članek z naslovom: Oksalna kislina, še ena od organskih kislin za boj proti varoji. Vedel je, da oksalno kislino uporabljajo proti varoji v Rusiji in pokazal, da vnašanje oksalne kisline s škropljenjem v vodi razredčene oksalne kisline ( 30 g hidrilata oksalne kisline na liter vode, kar ustreza 2,1% koncentraciji kisline) čebele dobro prenašajo, učinek na varojo pa je izjemen, kar 97,3%. Delovanje je zelo zanesljivo, nihanja učinkov so minimalna. Pozneje so ugotovili, da tudi ponovno zdravljenje čez dva meseca, za čebele ne predstavlja nevarnosti. Ta ugotovitev je pomembna, saj je pri močnem napadu varoje (več kot 1.000 pršic) mogoče brez nadaljnjega zimsko škropljenje ponoviti. Postopek je preveril inštitut za medicino dela Univerze v Tübingenu in izdelali so tudi prototip naprave za praktično uporabo.

Analize ostankov so pokazale, da v medu in v satnicah ostankov oksalne kisline ni mogoče niti dokazati, je bil torej nižji kot 25 mg/kg. Že leta 1994 je postopek škropljenja z oksalno kislino preveril tudi Center za čebelarstvo v Liebefeldu v Švici. Učinkovitost postopka so potrdili, leto za tem pa škropljenje kot uradno dovoljen način zdravljenja priporočili čebelarjem.

 

Načini uporabe 

Zimsko zdravljenje naj bi opravili čim prej, torej takoj ko v panjih ni več zalege. V prvem tednu po zdravljenju pade 80 – 90% pršic. Če je prisotnih še vedno več kot 1.000 pršic, se priporoča ponovno zdravljenje.

Čebelje družine, ki jih je oškodovala varoja, vložijo tudi pozimi zelo veliko svojih moči v preveliko mesto za zalego. Če čebelar to v poznem poletju opazi, je priporočljivo, da vso pokrito zalego odstrani in škropljenje ponovi. Odprta zalega lahko ostane. Da čebele to zdravljenje dobro prenašajo se kaže tudi v tem, da nekateri čebelarji, ki zalego pustijo, zdravljenje ponovijo brez škode tudi petkrat v razmaku treh dni. Dela je veliko, škoda pa v primerjavi z mravljinčjo kislino majhna. Virusnih infekcij se s tem seveda ne da preprečiti. Proti tem je potrebna močna krma in menjava čebel preko dveh zaleg.

Roje in prašilčke, pri katerih se je stara zalega skotila, zdravimo pred prvim pokrivanjem zalege.

Kako čebele to prenašajo in kaj prvzaprav deluje

Pri postopku s škropljenjem delamo s kot meglo fino pršeno raztopino. Kapljice poslabšajo učinek in jih čebele ne prenašajo dobro. Pri zdravljenju s priporočeno količino 2-4 ml oksalne kisline v vodi za polno pokrito stran satnice, so dlakice čebel le fino orošene. Voda iz raztopine hitro izhlapi, kar ostane je fin prah oksalne kisline na površini telesa. Verjamemo, da je pri tej aplikaciji učinek utemeljen predvsem v kontaktu. Čebele so vajene, da se očistijo od cvetnega prahu, torej lahko očistijo tudi prah oksalne kisline.

Postopek

Odpiranje družin v hladnem delu leta je za mnoge čebelarje težava. V praksije ta mera neproblematična. Začetniki si postopek lahko ogledajo na https://youtu.be/rZDj_uRPjdY

Če so čebele že v grozdu, satnic ne potegnemo kot običajno navzgor, temveč jih z mirnim gibom premaknemo na stran in ločimo od sosednjih. V satnicah za skladiščenje je zdravljenje hitro opravljeno. Čebele poškropimo, brez da satnice odstranimo, ker jih lahko potegnemo dovolj daleč narazen. V enoprostorcih priporočamo, da na strani, ki je manj zasedena, izvlečemo eno ali dve satnici na stran in jemljemo satnice za škropljenje potem ven eno za drugo. Pri dvoprostorskih magazinih odstranimo zgornji prostor in škropimo od spodaj med satnice, brez da bi jih premikali. Tam je le malo čebel. Spodnji del škropimo tako, kot opisano za enoprostorce.

Velika prednost škropljenja je v tem, da čebelar ob začetku zimskega mirovanja čebele vidi. Način, kako čebele pozimi sedijo, čebelarju o stanju družine zelo veliko pove. Obseg škode zaradi varoje se da zelo dobro oceniti. Presežke krme se lahko premesti k družinam, ki jo potrebujejo. Opazi se odsotnost matice in za te družine ustrezno poskrbi.

                                                               Mellifera - Čebela, človek, narava št. 32/17


VABILA – OBVESTILA

PREPARATI – NAŠ ZAKLAD

V zadnjih mesecih je bila naša glavna skrb namenjena nabiranje rožic za pripravo BD preparatov. Naša Katja Potočnik tudi letos skrbi, da nabiranje pravočasno poteka. REGRAT je nabran in posušen, člani ga bomo prinesli na jesensko zakopavanje preparatov, ki bo letos še potekalo tudi na Vrzdencu.

Še je čas za nabiranje KAMILIC, ki jih edine nabiramo na dneve za cvet in na dneve za plod. Posušene bomo člani prinesli na zakopavanje preparatov.

Katja Potočnik je organizirala tudi nabiranje in zakopavanje KOPRIVE v dovoljšni količini za društvene potrebe. Še zadnjo priložnost imamo člani za domačo pripravo koprive prav na Janezovo, 24. 6. Poskusite, priprava ni težka.
V tem času smo v okviru učenja polnili jelenove mehurje z RMANOM. Poskusili smo se tudi v pripravi vegetabilnega preparata – rman smo polnili tudi v brezove tulce. Na Vrzdencu in v Logatcu smo nabrali BALDRIJAN, ga sočili in zdaj zori v steklenicah. Letos je bila bera baldrijana tolikšna, da imamo na voljo dovolj te dragocene tekočine. V okviru učenja smo polnili rogove s KREMENOM.
V avgustu je pravi čas za nabiranje skoraj prezrelih socvetij RMANA, pozorno spremljajte Katjino priporočeno časovnico za nabiranje tega zelišča.

Zahvala gre predvsem Katji Potočnik ter vsem članom, ki se odzivate na skupne akcije nabiranja rožic. Hvala tudi Rudiju Ferkolju ter Mitji Ajdiču za pripravljenost voditi učenja priprave preparatov. Vsakega od treh učenj se je udeležilo približno ducat naših članov.
Želim si, da bi še več članov začutilo, da je priprava preparatov  naloga in soodgovornost vsakega izmed nas.

 

OBVESTILA IZVRŠNEGA ODBORA DRUŠTVA:

Glede dileme, kako ravnati v primerih, ko člani želijo preparate, niso pa aktivno prispevali svojega časa in energije v kateri od skupnih, nujno potrebnih akcij, tako kot imamo določeno v Pravilih društva Ajde, je izvršni odbor sklenil: ob predaji preparatov pričakujemo prispevek v višini 5€.

 

NAPOVEDNIK:

30.6., ob 17. uri na Vrzdencu pripravljamo preparat iz kravjeka po Mariji Thun. Vabljeni!

13.9., ob 19. uri bo na Taboru 12 v Logatcu druženje članov ob ogledu približno 100 minutnega filma o življenju in delu dr. Rudolfa Steinerja, očeta antropozofije. Prav je, da poznamo duhovni izvor biodinamike. To bo tudi krasen uvod v jesenski niz branj Steinerjevih del in upam, dodatna vzpodbuda, da se nam na branjih priključite. Zložljiv stol ter domače ekološke / biodinamične poslastice dobrodošle!

Do 15.8. zbiram vaše zgolj informativne prijave za IZDELAVO GLINENIH POSODIC za preparate in/ali IZDELAVO SVOJE LESENE SKRINJICE ZA HRAMBO PREPARATOV.
V drugi polovici septembra bo v Logatcu organizirana izdelava obeh, za biodinamike nujnih kosov opreme. Svoj interes mi, prosim, javite na ajdalogatec@gmail.com. Več informacij boste zainteresirani dobili po 15. avgustu.

7.10. – ZAKOPAVANJE PREPARATOV NA VRZDENCU: v soboto od 9.30 do 17. ure vabimo na sedež Ajde; dopoldan predavanje Mete Vrhunc o BD preparatih, po 13. uri praktično delo.
Enostavno kosilo bo, priporočamo pa se za biodinamične /ekološke predjedi, sadje ali posladke.

                                                                                    Lepo preživeto poletje želim, Bojana Breznikar