Page 4 - IZ SEMENARSKE PRAKSE
P. 4

niso mogle uporabljati konvencionalnih semen, saj ta niso bila prilagojena razmeram.
Za začetek se nas je zbrala majhna skupina kmetov in vrtnarjev. Pomagal nam je g. Georg Wilhelm Schmidt. Z njim smo poizkušali in iskali sorte, ki so za nas primerne. Ker so kmetije, na katerih smo delali, majhne, pa razvoj – predvsem kar se poljščin tiče – ni in ni stekel. V bližini Lienza se je za tem organizirala semenarska skupina in registrirala svoje združenje pod imenom Erde und Saatgut, torej Zemlja in semena. Gre za regionalno, tudi politično zelo aktivno zvezo bioloških kmetij. Politična angažiranost je v mojih očeh pomembna. Z večjimi površinami imajo te kmetije tudi več možnosti za semenarstvo z žiti. V zadnjih desetih letih so veliko žit razmnožili in registrirali tudi nove sorte. Imajo odlične stroje za čiščenje semen, ustanovili so čisto uradno podjetje za semenarstvo. To človeku res daje pogum. Kljub tendenci globalizacije in monopolov tam le ustvarjajo nekaj svojega. Za sektor vrtnin pa je stiska pravzaprav še večja. Avstrija je leta 1993 pristopila k Evropi. Vsi zakoni, ki se nanašajo na produkcijo in prodajo semen, so se spremenili. Prej smo lahko prodajali vsako sorto, tudi regionalne sorte, ki, kar se tiče čistosti in kaljivosti, odgovarjajo zakonom. Prehodni čas je bil kratek in marsikje smo enostavno zamudili čas za registracijo regionalnih sort, ki so pogosto izven norm, ki jih za žlahtnjenje postavlja Evropa. Menim, da smo na tej poti veliko izgubili. Avstrija je bila svoje čase po proizvodnji semen zelenjave zelo znana. Pri nas v Avstriji imamo področja, kjer lahko semena paradižnika, paprike in solate pa tja do artičoke pridelujemo na prostem. Od vsega tega je ostalo danes samo še ime podjetja. Zgodilo pa se je, da so semenarstvo v svetovnih razmerah, v duhu delitve dela, preselili v dežele, kjer so plače nizke. Res je vložek strokovnega dela pri pridelovanju semen velik. V deželah, kjer so podnebne razmere težavne, se je treba, da bi bila kvaliteta semen dobra, res potruditi. Mi smo delali pet let kot majhna skupina, potem pa so se nam pridružili ekološki kmetje in postalo nam je jasno, da moramo iniciativi dati profesionalno strukturo. Moje podjetje se je vključilo v skupni projekt tudi s skrbjo za prodajo, sicer pa se pri meni opravlja glavni del žlahtnjenja.
Med člani imamo kmetije z zelo ugodno lego v Panonski nižini. Tam tri kmetije žlahtnijo številne kulture, posebej pa se ukvarjajo s sladko koruzo in bučami. V principu je to nekaj zelo enostavnega, če se ne bi pojavile nove bolezni, viroze, kar velja tudi za jedilne bučke. To in dejstvo, da se buče zelo hitro skrižajo, so preglavice, s katerimi se srečujejo. Tam pridelujejo na velikih površinah tudi semena za zelišča, ki jih bomo v bodoče kontrolirali tudi na vsebnosti.
Pri ekoloških kmetih gre usmeritev v pridelovanje olja – npr. olje bazilike ali borage, zato je potrebno pridelovati tudi semena sort, ki vsebujejo več olj. Pri
4


































































































   2   3   4   5   6