Page 2 - SVETLOBA V MAKROKOZMOSU
P. 2

odvija takole: Zunanja svetloba ali barva sproži v mrežnici očesa proces razgradnje (uničenje). Organizem odgovori na to z nasprotnim procesom: pri dražljaju ki ga sproži rdeča barva, nastane v očesu komplementarna barva, namreč zelena kot v nekakšnem procesu ozdrav itve. Močen dražljaj svetlobe od zunaj izzove močno notranjo protireakcijo. V srečevanju teh dveh procesov nastane v duši človeka zavest za rdečo barvo, za močnejšo ali slabotnejšo intenzivnost svetlobe. Pri dolgotrajni temi, kot je to pogosto pozimi, postanejo občutljivi ljudje pogosto depresivni. Terapija s svetlobo jim lahko pomaga.
Svetloba tvori živo substanco, v rastlini spodbuja asimilacijo. Substanca, ki pri rastlini, živali in pri človeku posreduje svetlobo je porpirin. Ta tvori tako zelenilo listov kot rdeče barvilo krvi. Medtem pa, ko se rastlina v najširšem smislu za svetlobo odpre, se žival in človek za svetlobo zapirata. Človek prenese le toliko svetlobe, kolikor jo potrebuje za lastne eterične sile – sile, ki oblikujejo življenje.
Ultravioletni delež sončne svetlobe spodbuja v človeku proces, ki je nasproten procesu tvorbe pigmenta in v človeku provitamin D preobrazi v vitamin D3, ki je nujno potreben za tvorbo kosti. Ta vitamin, imenovan tudi antirahitični vitamin, imenujejo tudi »neposredno iz svetlobe oblikovan zemeljski mineral svetlobe«. Še en vitamin bi se lahko imenoval pravi zbiralec svetlobe. To je vitamin A, ki se tvori iz rastlinske predstopnje, oranžnega ali rumenega barvila, karotina. Vitamin A je odgovoren za ponovno tvorbo purpura vida, ki se v procesu vida v mrežnici stalno uničuje. To je prepoznavno tudi po tem, da se zaradi pomanjkanja vitamina A pri človeku lahko razvije nočna slepota.
Svetloba ima tudi duševne in duhovne kvalitete in ne le življenje spodbujajoče, na telo vezane funkcije. Pri občutenju notranje svetlobe kot na primer pri razrešitvi matematičnega problema ali pri nepričakovanem uvidu, nadomesti notranje delo našega JAZa siceršnjo zunanjo spodbudo svetlobe. JAZ, sposobnost človeka da se zaveda samega sebe, se identificira s stvarniškim aktom misli, živim procesom, ki pripelje do svetlobe spoznanja. Svetloba je, ki


































































































   1   2   3