RITMI-MARTIN STRAUBE
P. 1

BOLEZEN, ZDRAVJE IN RITMI
Ritem ureja
Na prvi pogled je ritem princip urejanja med redom in neredom, med pravilnostjo in nepravilnostjo, med prosto dinamiko in čvrsto strukturo. Vsak ritem, ki se vrača nespremenjen in ne kaže nikakršnih variacij, postane takt in je mrtev. Ritem, ki pridobi nepredvidljive spremembe, postane kaotičen, torej aritmičen. Tako doživljamo ritem kot nekaj, kar ureja kaos. Zgodba stvarjenja pravi: »Najprej je bil kaos, s prihodom luči sta nastala dan in noč. Podan je bil ritem in kaos je bil za začetek urejen. Z naslednjim korakom, s tedenskim ritmom, je bil izpopolnjen.« Po drugi strani pa lahko ritem pripelje do čvrste, toge rešitve. Pregovor pravi: kaplja izdolbe skalo.
Ritem sprošča sile
Predstavljajmo si težkega človeka na gugalnici. Ne moremo ga dvigniti, lahko pa ga spravimo v gibanje in z minimalnimi sunki v pravem trenutku dvignemo veliko višje, kot bi bilo to sicer mogoče. Sila, s katero niha, je tako velika, da jo komaj lahko primerjamo s sunki, ki so to nihanje povzročili. Ritem spodbudi, okrepi in poveže sile, ki se v kaosu sproščajo in izgubljajo, v čvrsti obliki pa mirujejo. Z ritmičnim delom lahko več dosežemo. Če smo brez moči in kondicije, se z ritmičnimi in postopnimi vajami okrepimo.
Ritem nastaja v sredini
Ritem kot urejevalec kaosa, ki sprošča strukture in potencira sile, je kvaliteta sama po sebi, je skrivnost življenja. Tudi v človeškem organizmu imamo pol reda - funkcijo urejanja v centralnem živčnem sistemu in pol kaosa - v presnovi. V presnovi vse izgoreva, se razgrajuje in gradi, odvisno od telesne aktivnosti, prehrane ali stresa. Pri tem se sprošča toplota, več če razgrajujemo, manj, če gradimo, več podnevi, manj ponoči. Prva jutranja svetloba, ki jo zaznamo, sproži drugo, šesturno krivuljo, ki je s prvo, 24 urno, v razmerju 1:4 To zadržano nihanje se


































































































   1   2   3   4