Page 6 - Rak - ujma človeštva in časa
P. 6

6
Ta štiri telesa Ëloveka so eno telo, pri Ëemer pa vsako od njih vpliva na druga. Spremembe doživljajo posamezna telesa. »e doživljam npr. strah, se organizacija ali telo duševnosti spremeni. Doživetje duhovne narave bo spremenilo organizacijo, telo Ëlovekovega JAZa.
Verjetno tega veËnega bitja, svojega JAZa, ne morete neposredno doživljati, Ëeprav ga v sebi doživljamo takrat, ko Ëlovek sam sebi reËe 'jaz'. Ta JAZ posega s toploto v ≥ziËno telo. Deluje s toploto v ≥ziËno telo. Toplota prežame lahko vsak predmet, tudi vse moje telo. Ker toplota prežema vse moje telo, lahko tudi moj JAZ, moje duhovno bitje, prežema vse moje telo. Sega do vsakega vlakna, do vsake celice telesa, v mišici, v krvi. Tako je moje duhovno individualno bitje JAZa, moje duhovno bitje, Ëe sem zdrav, prisotno povsod in organizira telo preko te toplote.
Bitja, ki imajo dušo, imajo Ëustva, imajo skrbi, imajo veselja, imajo želje. Duševno ali astralno telo posega v ≥ziËno telo preko organizacije zraka in preko zakonitosti, ki veljajo za pline. To lahko razumemo. Kaj se dogodi, Ëe se prestrašite? Dih vam zastane, organizacija zraka se spremeni. »e se veselite, se zaËnete smejati. Tudi to je Ëisto druga oblika dihanja, kot pri govorjenju. Torej lahko reËemo, da naše duševno bitje posega v ≥ziËno telo v skladu z zakoni, ki veljajo za zrak in pline.
Poglejmo še etrsko telo, telo življenjskih energij, in zakonitosti, ki vladajo tam, ki se izražajo v tem, da smo živa bitja. Kaj so karakteristike življenja? Kako se kaže življenje?
Življenje ustvarja nove oblike, presnavlja, raste, reproducira in regenerira se. Spre- minja se, je v preobrazbi. Razvije se v doloËenem Ëasu in lahko reËemo, da se tako, kot se mrtve snovi izražajo v prostoru, izraža življenje v Ëasu. Življenje ima vedno svoj razvoj v Ëasu. Pomembna karakteristika življenja je ritem, ki je prisoten pri vseh procesih, prežetih z življenjem.
Kaj pa ritem pomeni? Vdih in izdih, na primer, je ritmiËno dogajanje v organizmu. Pri tem se povezujeta dve nasprotji. Podobno kot pri nihalu imamo mirovanje, hitro gibanje, potem spet mir. Ritem povezuje nasprotne geste. Karakteristika ritma je tudi periodiËnost, ponavljanje, toda ne eksaktno, temveË podobno, torej tako, v katerem je en ritem samo podoben drugemu. Poglejte v rastlinski svet, kaj je periodiËnost tam. Rastlina se v toku leta pojavi, raste, cveti, ima seme in izgine. Ne vidim je veË, naslednje leto pa se spet pojavi. In to se vedno znova periodiËno pojavlja. V živem bitju imamo zelo strukturiran red ritmov. Ta organizacija etrskega telesa ali telesa življenjskih energij ima zelo moËno organizacijo ritmov. Pomislimo na ritem dihanja, ritem srca, pulz torej, pa tudi živËni sistem, ki ima zelo kratke ritme, ki jih tudi v EEG-ju lahko merimo. ŽivËni sistem pa ima tudi 90-minutni ritem. Po uri in pol predavanja je treba narediti pavzo, ker v živËnem sistemu napetost, torej pozornost,


































































































   4   5   6   7   8