Page 52 - Rak - ujma človeštva in časa
P. 52

52
Temeljna aktivnost je bolj nežna, v starosti se malo zmanjša. Pri štirinajstletnem je krepkejša, pri tridesetih je to še dobro. Ta moški dobro spi. Od devete ure zveËer do šeste ure zjutraj ima dobro regeneracijo. Do jutra se je dobro regeneriral in z novo energijo lahko zaËne dan.
TipiËno za ritme je, da en pol vedno vpliva na drugi pol. To, kar delate Ëez dan, vpliva na to, kakšna bo noË. To, kakšna je noË, je odloËilno za to, kakšen bo vaš dan. To gotovo poznate. Pri petindvajsetih letih to ne predstavlja problema, pri šti- ridesetih pa že. »e je noË slaba, to Ëutite naslednji dan. Dvaindvajsetletni študent neprespane noËi ne bo Ëutil. MogoËe bo malo utrujen, drugega pa ne. Pri štiride- setem, dvainštiridesetem letu starosti se to že Ëuti, saj plastiËnost v ritmih popušËa.
»e pogledamo ponovno Ëisto desno sliko, zapis 39-letnega poslovneža z veliko stresa, z veliko naporov, vidimo, da ne spi veË dobro. Modra Ërta spodaj pred- stavlja spanje. Linije zgoraj sploh ni, ostali so nekakšni oblaËki. Ritmiziranje med dihanjem in pulzom se ne oblikuje pravilno. Zjutraj, ko vstane, je gotovo utrujen. Utrujen se z ihto loti svojega dela in Ëe bo tako nadaljeval, bo imel v dveh letih srËni infarkt ali v petih letih raka.
Še nekaj v zvezi s sinhronizacijo.
Rudolf Steiner je omenil, da se ponoËi naenkrat kozmiËni ritmi sinhronizirajo z orga- nizmom. To na diagramu vidimo. Ta linija je naše dihanje in zrcali kozmiËne ritme. Vsi ritmi iz kozmosa se odtisnejo v Ëloveško dihanje in kozmos nas ponoËi hrani in regenerira, Ëe se naš pulz temu lahko prilagodi. Zanimivo je, da nas v bistvu ponoËi regenerira kozmos. PonoËi postanemo neskonËno stari, stari kot kozmos. Zato pa smo podnevi individualen Ëlovek. Ker mi podnevi naše telo z aktivnostjo motimo, se ponoËi spet prikljuËimo na kozmiËne ritme in Ëim bolje to zmoremo, tem bolje se regeneriramo.
Na tem diagramu vidimo majhen oblak. Pogosto ga vidimo pri ljudeh, ki že pri televiziji zaspijo. To je nekaj kot priprava na spanje. Velja, kar sem prej rekel: kar se Ëez dan dogaja, oblikuje naše spanje. Skrivnost je v ritmiziranju. Ritmiziranje pome- ni, da na primer po nekem naporu poËivamo ali se lotimo neke Ëisto druge stvari. Je nekaj, kot je ritem tedna, ko gremo v nedeljo k maši. Tega od ponedeljka do sobote ne delamo. V Avstriji imamo še kmete, ki ob nedeljah ne delajo. Na mnogih po- droËjih se mora veËji del ljudi tega spet nauËiti. Sami veste, kakšna borba je vËasih z otroki pri kosilu, preden jih dobimo k mizi in jih umirimo. Svetujem, da oblikujete pravilo dogajanj pri obedih z molitvijo. Tako preprosto se zdi, toda v tem je velika moË. Tako bo organizem pripravljen na sprejemanje hrane, ustvarite pa tudi ritem, ki je zdravje. Tako pa pogosto zgleda naš vsakdan tako, da je prižgana televizija in radio, na mizi leži še Ëasopis, vËasih zraven še telefon. Tega v prihodnosti ne bomo zmogli veË. Naša življenjska moË usiha. Kdo ima danes to sreËo, da uživa dobro Demeter hrano, ki krepi njegovo zdravje? To je lahko le elita.


































































































   50   51   52   53   54