Page 50 - Rak - ujma človeštva in časa
P. 50

50
vsako leto na drug dan, namreË na prvo nedeljo po prvi polni Luni, ki sledi 21. 3., torej zaËetku pomladi. Vidimo, da se doloËa po kozmiËnih ritmih.
»e se vrnemo k ritmu sedmih dni ima ta zagotovo svoj razlog v Ëloveškem organiz- mu. Tudi v koledarju Majev že najdemo ta sedemdnevni ritem.
Pokazal bom nekaj prosojnic. Zanimivo je, da se to v zvezi z ritmi lahko zelo lepo meri. »e odprete anatomski atlas, vidite najrazliËnejše prikaze Ëloveškega telesa. Slike, ki Ëloveka zajamejo v prostoru. Na podoben naËin pa lahko poskušamo zajeti Ëloveka v Ëasu. To je seveda mnogo težje, ker je vse v njem v gibanju. Ta prosojnica predstavlja nekakšen Ëasovni atlas ritmov v Ëloveku. OdliËna stvar. Ta Ëasovni atlas je vedno tudi odraz zdravja oziroma bolezni.
Odkrili so nekaj zelo zanimivega, kar je utemeljeno v ≥ziologiji. »loveško srce predstavlja nekaj kot zgošËenko vseh ritmov, zrcali vse ritme. Omenil sem hitre ritme centralnega živËnega sistema in poËasne ritme v presnovi. Tudi v srcu jih najdemo. Na srcu merimo tako imenovano variabilnost srca, to je plastiËno sposobnost srca, da se s pulzom prilagodi doloËenim zahtevam ≥ziËnega telesa. To je zelo obËutljiv parameter. Pulz ni mehaniËen, temveË je srËna frekvenca z majhnimi odstopanji. In Ëim bolj to obvladamo, tem bolj zdravi smo.
Zdaj pa poglejmo poskus, da bi to tehniËno zajeli s 24-urnim EKG-jem. Profesor Mosser je razvil aparat, s katerim je spremljal, kaj se dogaja z ritmi in pulzom pri astronavtih. Postopek je relativno preprost. V 24-urnem EKG-ju se meri variabilnost srca, torej živa, plastiËna sposobnost srca. Iz srca nato lahko doloËamo tudi druge stvari, saj imamo še druge ritme, ki se zrcalijo v srcu v 24 urah dneva.
To so frekvence, pulz. Enkrat je pulz šestdeset, petinšestdeset, petdeset. Oblikuje se cikel miru in cikel aktivnosti. Vidimo, da pride samo srce vsako uro in pol v te bolj globoke faze. V pulzu imamo vsako uro in pol nek višek, neko najnižjo in najvišjo toËko. Tako se stvar nadaljuje. To je temeljni ritem.
Lahko vzamemo tudi prekrvavitev organizma. Prekrvavitev nekega organa na primer se dogaja v minutnem ritmu. Vsako minuto je v mišici veË ali manj krvi. Tudi krvni pritisk ima svoj ritem. »e imate pritisk 140/80, se meri ta pritisk deset sekund, Ëez deset sekund je malo nižji. Vsakih deset sekund se krvni pritisk ritmizira.
Naslednji diagram kaže respiratorno sinusno aritmijo, ki jo poznamo od otrok. Ko vdihnemo, postaja pulz hitrejši, ko izdihnemo malo poËasnejši. To opazimo posebno pri otrocih. Pri otrocih dihanje zelo moËno doloËa bitje srca. V ozadju imamo avtono- mni živËni sistem Ëloveka, simpatikus in parasimpatikus, ki upravljata temeljne ritme. Parasimpatik je živec noËi, ki ima v našem telesu opraviti z regeneracijo, izgradnjo,


































































































   48   49   50   51   52