Page 49 - Rak - ujma človeštva in časa
P. 49

je bilo sobotno dopoldne krasen delovni dan. Sedaj je treba vso snov predelati v petih dneh v tednu. V Avstriji nimajo otroci tudi nobenih pravih odmorov med urami veË. Kratki odmori trajajo le pet minut, dolgi pa samo deset minut. To je zelo slabo. Otroci so v svojem ritmu in sposobnosti prilagajanja še plastiËni in to sicer zdržijo, kljub temu jih to utruja, posebno še, Ëe so v šoli do ene ali druge ure popoldne.
Ko sem jaz obiskoval šolo, smo imeli še dvajsetminutni odmor in šest dni pouka na teden. Pritisk je bil mnogo manjši. Kar velja danes, je za uËitelje seveda bolje, ker imajo proste ure. Dejstvo pa je, da hitri ritmi, kot jih najdemo v živËnem sistemu, potrebujejo po petdesetih minutah odmor. »lovek se lahko dobro koncentrira pet- inštirideset minut, potem potrebuje poËitek. Fiziologija narekuje to. Konference, ki trajajo uro in pol brez odmora, niso dobre. NiË nimam proti dolgim konferencam, toda vedno znova so potrebni odmori in je potrebna evritmija.
Naj povzamem: Ritem nadomešËa moË in v prihodnje se bomo morali nauËiti, da bomo naš dan ali naš teden bolje preželi z ritmi, ga bolj ritmizirali. To, da nekaj oblikuje na novo popolnoma zavestno in iz svobodne volje, bo tudi potrebna in prava naloga za Ëloveka. Zavestna odloËitev, kako oblikujem svoj Ëas.
To je bilo v zvezi s sedemdnevnim ritmom. Zavestno ritmiziranje Ëasa je posebej pomembno, Ëe imamo noËno službo. »e se z našimi sestrami, ki imajo v bolnišnici noËno službo, pogovarjamo, kako doživljajo delo v izmenah in delo ponoËi, se pokaže, da je problem res potrebno raziskati, da bi lahko noËno službo optimalno organizirali. Pri pilotih in osebju na letalih so delali raziskave. Poslali so jih na primer iz Ljubljane v Peking. Si predstavljate, kakšen zamik Ëasa je ta relacija? Potem so jim rekli, naj tam ostanejo dva dni, da se prilagodijo, potem pa naj letijo nazaj. Tega danes ne delajo veË, saj je to prav gotovo narobe. Dva dneva dopusta sta preveË. S takim odmorom se zgodi, da se zaËne organizem prilagajati novim raz- meram in novim ritmom. To je težko. Prav faze prilagajanja delajo ritmom težave, ki se kažejo tudi v slabši sposobnosti koncentracije.
Narejene so študije v zvezi z nesreËami, do katerih pride zaradi uvajanja poletnega Ëasa. Uro premaknemo le za eno uro naprej in že imamo veË nesreË. Spremembi Ëasa se moramo prilagoditi. Nekateri zmorejo to hitro, pri drugih traja to lahko nekaj tednov, pa Ëetudi gre samo za zamik ene ure.
Odgovor na vprašanje: Kaj pa kozmiËni ritmi in letni prazniki?
Vsi naši prazniki so pravzaprav doloËeni po zvezdah in koledar predstavlja ostanek nekega kozmiËnega ritma. Pri tem je BožiË nepremiËni praznik, Velika noË pa je
49


































































































   47   48   49   50   51