Page 47 - Rak - ujma človeštva in časa
P. 47

Iz davnih Ëasov je znano, da doloËene ptice pojejo samo v doloËenem Ëasu dneva, samo ob doloËeni uri. Spodaj vidimo neke vrste uro. Svoje Ëase so se ljudje s tem ukvarjali. Kako bi bilo, Ëe bi se Ëlovek ravnal po ptiËjem petju?
V naravi se mnoge stvari ritmiËno oblikujejo. To je naravni tok neke reke. Reka nikoli ne teËe naravnost, razen Ëe jo Ëlovek v to prisili. Naravni tok vode pa so vedno take vijuge. Ste že kdaj gledali vodo, kako teËe spomladi, ko se topi sneg? Vedno dela majhne valove. V vodi in v tekoËem elementu je nekaj kot sposobnost oblikovanja ritmov. Ritmi so seveda ozko povezani z vsem tekoËim.
Kaj pa je tole? Kamen iz ledvic je. »e ga prerežemo, vidimo, da se štiriindvajset ur nekaj odlaga v tem kamnu. To spodaj je en dan. Zanimivo. To je bil Ëlanek v Ëaso- pisu. Nekaj podobnega najdemo pri lesu, kot letnice v lesu. Kdor se na to spozna, lahko iz takih slik veliko odËita.
Zdaj pa še enkrat malo bolj toËno o ritmu v Ëloveku. V Ëloveku najdemo mnoge ritme. Najdemo ritme, ki so v centralnem živËnem sistemu, tukaj spodaj na primer. Ta ritem se ponavlja v delcih sekunde. »e je neka spodbuda na živcu, se to registrira s Ëisto kratkimi ritmi. Tukaj imamo še enkrat kratke ritme v bronhijih. Na bronhijih so majhni biËki, ki transportirajo sluznico proti izhodu. Pri tem se gibajo v kratkih ritmih, desetinko sekunde. Tudi pri dejavnosti možganov, ki jo zaznavamo pri EEG-ju, naj- demo zelo hitre ritme. Te ritme najdemo v sistemu prenašanja informacij v Ëloveku in tam tudi delujejo.
V antropozofski medicini govorimo o tem, da imamo kratke ritme v sistemu živËevja in Ëutil. »e pa pogledamo v pravi ritmiËni sistem Ëloveka, najdemo tam bitje srca, najdemo doloËene ritme mišic dihanja in tudi prebave in ti ritmi so poËasnejši: vsako sekundo utrip srca. Približno šestdeset, sedemdeset udarcev na minuto. Ritmi postajajo vse bolj poËasni. Tu, pri dihanju, imamo veliko skrivnost. Razmerje med dihanjem in ritmom srca. Kakšna razmerja najdemo tam? Kolikokrat udari srce pri enem vdihu? Ali ste prepriËani, da so štirje? Dr. Rudolf Steiner je rekel, da gre za ritem štirje udarci srca in en vdih. In znanost se sprašuje, ali je res, kar je rekel Rudolf Steiner. In res so odkrili zelo zanimivo stvar. Fiziologi so resniËno odkrili, da ta ritem obstoja. Pokazal vam ga bom.
Profesor Mosser je dober kronobiolog, ki živi v Gradcu, in predstavil vam bom njegove raziskave. ResniËno so našli, da je razmerje med dihanjem in pulzom 1 : 4. Na en vdih in izdih imamo štiri udarce srca, in sicer ponoËi, ko globoko spimo. Imamo razliËne skupine ljudi. Najdemo tudi ljudi, ki dihajo v odnosu 1 : 3 ali 1 : 5. Ti imajo malo hitrejši pulz; ali pa tisti, ki imajo poËasnejši pulz. Zanimivo pa je, da imajo vse te skupine ponoËi enak pulz in sorazmerje do dihanja. Vse to dokazano najdemo samo pri zdravem Ëloveku. »im se pojavi bolezen, se to sorazmerje takoj
47


































































































   45   46   47   48   49