Page 45 - Rak - ujma človeštva in časa
P. 45

»e pogledamo natanËno, bomo našli še nekaj. Z ritmom v rastlini smo to že opisali. S tem je povezano, da vËasih nekaj, Ëesar ne vidimo, postane vidno, potem pa spet odide. Nekaj podobnega je tudi pri Ëloveku, ki je duhovno bitje. Je v duhovnem svetu. Ni ga tu. Sem pride, se inkarnira in je viden; enkrat pa spet odide v duhovni svet in je neviden. »etrta karakteristika pri ritmu je, da se nekaj duhovnega, kar ni vidno, lahko poveže s svetom vidnega in se spet lahko umakne iz sveta vidnega.
Še enkrat primer dihanja. Tudi na tem lahko to Ëisto jasno vidimo. Vdih ni le rojstvo, temveË je obenem tudi dogodek, v katerem se duša z vdihom malo moËneje poveže s ≥ziËnim telesom. V naslednjem trenutku, ko izdihnemo, pa izdih dušo spet malo popusti iz ≥ziËnega telesa. Saj poznate Goethejev stih »Vdihniti sta dve milosti«. Goethe zelo toËno, sicer poetiËno, opisuje, da se duša z vdihom vedno malo vtisne v telo in se zatem, z izdihom, iz spon ≥ziËnega spet malo osvobodi.
Sem tudi kiropraktik in zanimivo je naslednje: »e je treba nekaj postaviti na svoje mesto, je to mogoËe le, ko Ëlovek izdihne. Tonus mišic, napetost mišic je pri vdihu veËji. Mišice, ki jih Ëlovek ne obvladuje zavestno in jih najdemo ob hrbtenici, so bolj napete pri vdihu, kot pri izdihu. Ta manipulacijski poseg naredimo lahko pri izdihu. To je dokaz prejšnje trditve, da se duša moËneje poveže s telesom pri vdihu in pride v nekakšno napetost.
»e razmišljamo naprej v duhu patologije, da imamo mnoga bolezenska stanja, v katerih najdemo, da je duša kot preveË pribita na telo. Prenapete mišice, previsok krvni pritisk, vse bolezni v zvezi s stresom in preobremenitvijo. Z ritmom je povezana še ena skrivnost. Tudi to vsi poznate; namreË skrivnost, da ritem nadomesti moË, silo. Jaz sem verjetno prešibek, da bi koga od vas dvignil, lahko pa bi kogar koli dal na gugalnico in ga potem lahko dvignil tudi na dva metra višine, nato bi vedno samo malo porinil. Ritem nadomešËa moË. To smo že prepoznali. Jaz sem še poznal kmete, ki so pri košnji prepevali, morda iz istega razloga.
»isto na kratko si mogoËe oglejmo, kako se razvijajo ritmi pri Ëloveku. »e pogle- damo novorojenËka, vidimo, da še nima ritma. Nekaj tednov traja, da se v soigri z materjo razvije ritem dojenja. In za oba je zelo blagodejno, ko ritem nastane. Vemo pa, da ritem pri otroku nastaja z dojenjem. Dobra babica vedno pazi na to, da nastane pri dojenju ritem. Dojenje je med dvema in štirimi urami. TipiËno za otroka, ki pride na svet, pa je, da še nima nobenega ritma. Ta avtonomija ritma šele pride in otroci se ritma nauËijo od zunaj skozi delo in vedénje svojih staršev.
Vi veste, da je spanje in budnost pri otrocih Ëisto drugaËna kot pri odraslih. Otroci so tudi Ëez dan še mnogo bolj zasanjani v silah svoje fantazije. Te sile fantazije so zelo podobne sanjam, tistim silam noËi. Tem živim silam noËi, ki nas pomlajujejo in gradijo. Otrok je Ëez dan v nekem stanju, ki je podobno sanjam. To stanje pozna-
45


































































































   43   44   45   46   47