Page 38 - Rak - ujma človeštva in časa
P. 38

38
ustvarjanja. Rastlina, ki jo umetno gnojimo, dela zelo plitve korenine. Vsa gnojila, natrij, kalij, fosfor, vse ima že tam. »e jo zalivamo, dobi tudi vodo od zgoraj in tudi zaradi vlage ne mora delati veliko korenin.
Ali poznate to obrnjeno sliko: Ëloveka in ob njem rastlino? »lovek je obrnjena rastli- na ali rastlina je obrnjen Ëlovek.
Korenina rastline uËinkuje na sistem živËevja in Ëutil, listi uËinkujejo na ritmiËni sistem v Ëloveku in cvet in plodovi uËinkujejo na sistem presnove pri Ëloveku.
Ko jemo rastline, se tista moË, ki je v korenini, odraža predvsem v našem sistemu živËevja in Ëutil. Tudi pri zdravilnih rastlinah je tako. Pri vseh zdravilnih rastlinah, ki uËinkujejo na živËni sistem, uporabimo korenino. Pri baldrijanu, tipiËnem sredstvu za živce, vzamemo korenino.
Kaj pa ritmiËni sistem? Kaj pomeni pri Ëloveku ritmiËni sistem, torej cirkulacija krvi, sistem dihanja, pulziranje srca? Na ta sistem vplivajo listi rastline. »e jeste dobro so- lato, dobite moËi, ki jih je rastlina oblikovala za vašo sredino, za vaš ritmiËni sistem.
DrugaËe je s cvetovi in semeni. Ti delujejo pri Ëloveku predvsem na presnovo. Poglejmo žita: Ëe uživamo jeËmen, zelo moËno deluje na sposobnost oblikovanja ogljikovih hi- dratov pri jetrih. Iz žit oblikujemo Ëloveško moË. Plodovi nam dajejo moË za presnovo.
In še vprašanje, kako je Ëlovek ukoreninjen. »lovek je ukoreninjen v svetu preko sis- tema živËevja in Ëutil. Z našim sistemom živËevja in Ëutil zaznavamo in oblikujemo predstave, misli. »e je pri rastlini korenina moËna, doživimo pri prehrani s korenin- skimi plodovi moËi predvsem v sistemu živËevja in Ëutil. S temi smo ukoreninjeni v življenju, z njimi zaznavamo in smo v stanju ustvarjati si predstave. Majhen otrok ima veliko glavo, ki je tudi že skoraj gotova. V prvih mesecih se pri otroku predvsem izoblikujejo senzomotoriËne funkcije Ëutil za gib, za ravnotežje, za sluh, tudi vid se lepo poËasi izpopolnjuje. Majhni otroci vidijo na zaËetku zelo difuzno, ne morejo osredotoËiti svojega pogleda. To zmorejo šele v 3., 4., 5. mesecu življenja. Vse to je na nek naËin zorenje Ëutil. Potem, ko je otrok Ëutila izoblikoval in je izoblikoval mišice, se lahko vzravna in hodi. Potem je na vrsti razvoj govora in nato, zelo is- toËasno, se razvije sposobnost razmišljanja.
Sem tudi zdravnik v ustanovi za prizadete. Prav pri ljudeh, ki so manj nadarjeni, ki imajo npr. slabo kognitivno funkcijo, ki ne morejo misliti, lahko opazimo, da niso dobro ukoreninjeni v svetu, da so vedno nekako prestrašeni. Sposobnost jasnega razmišljanja pomaga Ëloveku, da se v svetu poËuti varen, da ima neke vrste obËutek sigurnosti. Naš razum, naša razsodnost nam pomaga, da se lahko v svetu orientiramo. Sile za sposob- nost razmišljanja dobimo od rastlin, rastlina jih oblikuje v podroËju korenin.


































































































   36   37   38   39   40