Page 30 - Rak - ujma človeštva in časa
P. 30

30
na dojki zelo velik delež takih, ki so jim v Ëasu otroštva prepreËili bolezni vnetij. Ošpi- ce, recimo, Ëloveku zelo pomagajo, da tisto, kar je podedoval, preobrazi za svoje potrebe. Slovenija ima žal zelo moËno “ameriško” medicino. V šoli smo se uËili, da moramo otroku, Ëe ima 38 °C vroËine, dati sveËko proti vroËini. S tem pa spodbu- jamo razvoj raka. V pedagogiki je podobno. »e poskrbimo s pedagogiko za to, da otroka intelektualno ne obremenimo prezgodaj, lahko proces preobrazbe telesa traja dalj Ëasa. Telo otroka lahko dobro oblikuje svoje organe ter zakljuËi svoj razvoj. To je odliËna preventiva proti raku. Pustiti je treba, da otrok preboli otroške bolezni in ne uporabljati sredstev proti vroËini. »e se vroËina dvigne na 39 in na 40 °C, je treba otroka pazljivo opazovati in mu narediti obloge s kisom, arniko ali limono.
Odgovor na vprašanje: Ali je herpes zoster predstopnja raka?
Ni. »e gre za herpes v genitalijah, ki se pogosto ponavlja, je to posledica speci- alnega virusa, ki ima tendenco, da se pozneje razvije v rak na materniËnem ustju. Normalni herpes pa ni problem. Kaže na to, da imunsko stanje ni dobro.
Odgovor na vprašanje: Kako je z obveznim cepljenjem pri otrocih?
»e obstaja tak predpis, se lahko vprašamo, kako lahko pomagamo, da škodo, ki jo je predpisala država, omilimo. V tem primeru je pomen zdrave prehrane še veËji in je prava pedagogika še pomembnejša. Pedagogika ne sme biti samo intelektualna, v pedagogiko mora biti vkljuËena tudi vsaka oblika duševnega gibanja in na primer tudi evritmija. Steiner je rekel: “»e je cepljenje potrebno, mora biti pedagogika še boljša. »e se bolezen prepreËi, mora biti to, kar naredijo na otroku ošpice, nare- jeno v šoli. »e ošpice niso mogle narediti tistega, kar je pomembno, mora to paË narediti pedagog.” DrugaËe je pri škrlatinki. Tam ni cepljenja. Bolezen povzroËa bakterija in jo zdravimo s penicilinom. »e pa imate dobrega zdravnika, lahko ozdravi tudi davico brez penicilina. Otroške bolezni so v bistvu zelo pomembne in otrok jih mora preboleti. Potrebuje jih.
Leta 1999 je bila v zelo uglednem angleškem medicinskem Ëasopisu objavljena študija z naslovom: “Pogostost alergij pri antropozofskem naËinu življenja”. Raziska- ve je opravil ugleden švedski inštitut Karolinska. Zdravnik iz Stockholma je opazil, da so imeli otroci iz waldorfske šole mnogo manj alergij, manj senenega nahoda, astme, nevrodermitisa, urtikarije. Štiristo otrok iz waldorfske šole je primerjal s štiristo otroki iz drugih šol in ugotovil, da so imeli otroci iz waldorfske šole pol manj vrst aler- gij in pol manj pogosto. To je neverjeten rezultat. »e ima na normalni šoli petdeset od stotih otrok alergijo, jih ima na waldorfski šoli samo petindvajset. Ugotovili so, da so otroci na waldorfski šoli manjkrat cepljeni, mnogo redkeje uživajo antibiotike,


































































































   28   29   30   31   32