Page 29 - Rak - ujma človeštva in časa
P. 29

Odgovor na vprašanje: Kakšne posledice bodo imeli mladi, ki se hranijo s hitro hrano?
Vprašati se moramo, na kakšen naËin lahko posledice omilimo. »e otroke v prvih otroških letih, ko njihovo prehrano še lahko usmerjamo, hranimo kvalitetno, je vpliv hitre hrane v puberteti še nekako znosen. Iz otroštva imajo namreË v sebi zelo dobro osnovo. Ta jim pozneje pomaga, da se po fazi slabega prehranjevanja znajo orien- tirati in izbirati kvaliteto. Menim, da bi 30 % raka lahko prepreËili z dobro prehrano. Otroci, ki se slabo prehranjujejo, nosijo v sebi veËjo možnost za razvoj raka.
Odgovor na vprašanje: Ali pozna antropozofska medicina vzroke nastanka rev- matoidnega artritisa, ki je avtoimunska bolezen?
Seveda imamo svojo predstavo o tem. Ko se Ëlovek rodi, stopi v podedovano, ge- netsko formirano telo. V prvih letih je telo neke vrste model. Naloga Ëloveka je, da v prvih letih telo prilagodi svojim potrebam, kar se intenzivno dogaja v prvih sedmih letih in se praviloma zakljuËi z rastjo drugih zob. »lovek se pri mleËnih zobeh, ki jih je dobil kot dedišËino in so model, uËi, kako naredi in oblikuje svoje lastne, stalne zobe. Podedovano telo, ki je model, se mora nauËiti preobraziti se v lastno, indivi- dualno telo. To je zelo nenavadna ideja, vendar ima Ëlovek telo po svoji meri šele, ko je star devet let, in sicer prav s takim naËinom izgradnje. Prvih sedem let se torej uËi, kako zgraditi svoje telo. To je idealna predstava. Steiner pravi, da se vËasih Ëlo- veku ne posreËi, da bi podedovano telo premagal. S seboj nosi še ostanke tistega, kar telesu ne odgovarja. Ti ostanki so zanj tuji. So sicer njegovi, vendar so tuji zato, ker so del njegovih staršev. Proti temu se je treba boriti in razgibati lasten imunski sistem. Pri avtoimunski bolezni je treba te ostanke odstraniti. To so torej osnovni vidiki avtoimunskih bolezni. Obstajajo ljudje, pri katerih pride do revmatoidnega artritisa relativno zgodaj. Tudi pri takih boleznih uporabljamo terapijo z belo omelo, saj bela omela zelo krepi regeneracijo, v kateri tiËi tudi naš imunski sistem. »e uspemo oblikovati terapijo tako, da se imunskemu sistemu ni treba veË boriti proti ostankom, je taka bolezen dobro obvladljiva.
Odgovor na vprašanje: Ali je predestinacija za raka res dedna?
Pojasnilo bi bilo podobno kot pri artritisu. Podedovani rak je procentualno zelo nizek, skoraj zanemarljiv, predstavlja pa konstitucionalno nagnjenost k prevladova- nju degenerativnih tendenc v telesu. To vidimo pri mnogih ljudeh. »lovek ni uspel premagati povezanosti in zato je genetska blokada zelo moËna. S tem smo pri vlogi pedagogike v življenju, naËinu prebolevanja otroških bolezni in dejstvu, da jih danes žal prepreËujejo. Obstaja cela vrsta raziskav, ki kažejo, da je pri ženskah z rakom
29


































































































   27   28   29   30   31