Page 22 - Rak - ujma človeštva in časa
P. 22

22
G. Andreja Pack:
Sem umetnostna terapevtka. Zdravim tako, da s pacienti oblikujem glino in z njimi rišem. Delamo predvsem z barvami.
Nekaj misli o umetnosti: Umetnost je imela od nekdaj nalogo, da Ëloveka dvigne nad tisto, kar na Zemlji mora poËeti, dvigne vse do tistega, kar zmore in kar sme. V zgodo- vini je umetnost Ëloveka tudi vzgajala. »lovek se je ob grških stebrih vzravnal, v srednje- veških cerkvah ali pa pred slikami, ki upodabljajo Marijo z otrokom, je našel zaklade svoje notranjosti. Menim, da so nekatera umetniška dela narejena prav za terapijo.
Tako imamo v Colmarju v Franciji Isenheimski oltar, ki je bil narejen za bolnišnico. Bolniki, ki so si ga ogledovali, so doživljali neke vrste oËišËenje. Pri tem je slikarstvo umetnost sredine, saj nagovori v Ëustvih. Na Ëloveka deluje neposredno. »e vidimo sliko ali barvo, se spontano odzovemo. Duša je v sorodu z barvami. Barve lahko sprožajo razpoloženja in ≥ziološke procese, ki urejajo Ëlovekovo notranjost. Lahko so svetle ali temne, hladne ali tople, rišemo jih lahko ozko ali široko, nemirno ali mirno; lahko nas koncentrirajo ali dekoncentrirajo, lahko imajo obliko ali pa ne; lahko so vesele ali resne. »lovek je z barvami res globoko povezan.
Barve in naËin risanja imajo v sebi lahko nekaj takega, kar je omenil dr. Mayrhoffer. V Ëloveku sta namreË prisotna dva tokova ‡ toplota in mraz, procesi regeneracije in degeneracije. Teh se dotaknemo z rdeËo in modro barvo. RdeËa je toplota in re- generacija, modra pa mraz in procesi degeneracije. Pri terapiji z barvami delamo pretežno z akvareli na vlažnem papirju, na katerem se barva takoj zaËne razlivati. Tako barva zelo hitro lahko razvije svoje delovanje, mi pa zaradi doživljanja nanjo reagiramo. Z delovanjem barv in z naËinom risanja lahko zdravimo. Rišemo lahko poËasi in mirno ali pa hitro, rišemo lahko slike z motivi in vsebinami ali s procesom risanja. Pacient z risanjem doživlja sreËanje s samim seboj. V najugodnejšem prime- ru lahko doživi sprejemanje in preobrazbo samega sebe. Terapevt spremlja takšen razvoj. Najprej mora seveda vedeti, s katero boleznijo se pacient bori in razumeti dinamiko bolezni. Razen tega pa ima pri svojem delu terapevt pred seboj Ëloveka kot osebnost in poskuša, Ëe je le mogoËe, zaznati njegovo notranjost: kakšna je npr. barvitost Ëloveka, ki ga ima pred seboj, kakšen je stisk roke, kakšne so njegove kretnje. Terapevt spremlja, na kakšen naËin je slika nastajala, in ima potem v rokah prvo sliko, ki jo je pacient narisal. Ko je pacient Ëisto samostojno narisal eno ali dve sliki, poskuša terapevt usmerjati izbrano pot.
Študija o uËinkih umetnostne terapije kaže, da se na ≥ziološki ravni, na primer, lah- ko poveËa tek, zmanjšajo boleËine, krepi splošno poËutje, harmonizira dihanje in izboljša preskrba s toploto. Tudi toploto, o kateri je govoril dr. Mayrhoffer, duševno toploto, prav terapija z risanjem lahko zelo pozitivno spodbuja. Kar se duhovnosti


































































































   20   21   22   23   24