Page 9 - RAK-BOLEZEN ZANIKANJA NAŠEGA BOŽANSKEGA POREKLA?
P. 9

nikjer ga ne vidite. Sveti Avguštin si potem reče: Če ga ne najdem zunaj, ga mogoče najdem v notranjosti. In si ogleduje svojo lastno dušo. Tisto, kar smo omenili na začetku; človek ima tudi neke vrste notranje čutilo. Gleda vase in pravi: Zanimivo, veliko zanimivega je v meni, nekaj kot spomin.
Kaj pa pomeni spomin? Zunaj pogledam drevo, obrnem se, zaprem oči in si ustvarim v notranjosti sliko tega drevesa. V antropozofiji pravimo temu predstava. Nekaj, kar je zunaj, lahko vzamem v svojo dušo in si o tem lahko ustvarim sliko. In to sliko lahko tudi shranim. To je potem vsebina spomina. Avguštin je to naenkrat opazil. Imamo nekaj kot sposobnost, da si nekaj zapomnimo. In potem že precej znanstveno nadaljuje: Če drevo pogledam od zunaj, če pogledam barve, deblo, veje, liste, je drevo zelo eksaktno. Če pa pogledam svojo notranjo sliko, kakšna je? Poglejte svoj svinčnik ali drugo pisalo. Zaprite oči in se skušajte spomniti, kako vaše pisalo izgleda. Je tako, kot v resnici? Ko spet odpremo oči, vajo zelo eksaktno ponovimo, se zelo koncentriramo. Ko spet zapremo oči in se skušamo spomniti, mislimo čimbolj natančno: kakšen je bil svinčnik tukaj, kakšna je bila barva, kako dolg je bil? Vidimo, da je naša notranja slika nekaj kot resničnost, toda ne eksaktna. Potem si Avguštin misli: če zunaj v stvari ne najdem Boga, ga najdem mogoče v tej sliki. In išče v spominu, v tej sliki svojega spomina, išče in ne najde. Poskušajte to. Poglejte si drevo. Vzemite drevo v svojo notranjost in iščite Boga v tej notranji sliki. Ni ga mogoče najti. Sveti Avguštin nato odkrije še nekaj, postopek, da doživetje trenutka lahko naredimo za trajno doživetje in imenuje to dušo občutenja. Avguštin naredi nato naslednji korak. Vpraša je kako je z mislimi. Imam na primer neko misel, denimo Pitagorov izrek. Poznamo, kajne? Če naredim tu kvadrat, je to v tem razmerju... Kaj se dogodi če se poskušate na to spomniti potem, ko ste to enkrat razumeli in to primerjate s sliko svojega spominjanja od prej? Ugotovili boste, da se tega, kar ste razumeli, lahko čisto točno spomnite.
Gremo do drevesa in poskušamo z mislimi zelo, zelo jasno opisati, kakšno je: list ima to in to obliko, barva lubja je taka in taka...,
































































































   7   8   9   10   11