Page 3 - RAK-BOLEZEN ZANIKANJA NAŠEGA BOŽANSKEGA POREKLA?
P. 3

Kaj je duša? Nič drugega kot to, kar primarno v sebi na čutne zaznave doživim. Človek ima telo, ki ga lahko od zunaj pogledam, lahko se stehtam, svoje telo lahko izmerim. Razen tega pa imamo svoje notranje življenje. Prostor svoje zavesti, tako rekoč. In kaj vse je v tem prostoru zavesti? Kaj imamo v zavesti? Določene misli. Zdaj vi z menoj mislite, imate določene občutke, zaznave. Vidite, da imam pulover in hlače modre barve. Kje doživite to? V svoji duši. Tudi vsi spomini so tam doma, vse želje, vsa hrepenenja so tam doma. To je čisto resničen svet, ki pa ga ne moremo meriti. Ne moremo reči, da je tako in tako dolg... Vse to je primarno nekaj, kar sodi k duši in je popolnoma drug svet kot fizično telo. Fizično pomeni telesno. Duša in telo sta povezana, in mi to vemo. Strah je duševno doživetje, nek občutek. Kaj se dogodi v telesu če vas je strah? Lahko se znojimo, lahko jokamo, morda hitreje bije srce, morda postanejo roke hladne, nekomu se vrti v glavi, dihanje je morda drugačno. Razlog na fizičnem je to, kar doživljamo v notranjosti. Od te notranjosti pa je duša pravzaprav le površina, organizacija za njo je velika. To, povedano tako zelo, zelo na kratko.
Če se vse druge vsebine duševnosti menjajo, pa imamo v duši eno doživetje, ki je, če smo budni, vedno prisotno. Kaj je to? To je doživljanje svojega Jaza. Preverite. Vedno imate občutek za svoj Jaz, za samega sebe. Jaz se veselim. Jaz sem imel ravnokar to idejo. To hočem narediti, ja to bi rad naredil. Imamo kot neko doživljanje svojega središča. V našem duševnem življenju je ta Jaz vedno prisoten. Kaj pa izraža ta Jaz, izraz česa je? To je izraz človeka v njegovi duhovni razsežnosti. Duhovnost je v bistvu tisto, kar je pravzaprav pravi človek. Tisto je, kar naredi, da je vsak za sebe enkraten. In to duhovno bitje nosimo kot v središču doživljanja sveta. Če reflektirate, boste ugotovili, da lahko reče Jaz vsak samo samemu sebi. Tej kredi lahko vsak reče kreda. Jaz pa samo samemu sebi. Da mi svoj Jaz v tem času tako močno doživljamo, je pravzaprav posledica razvoja od 15. stoletja naprej. Duhovno bitje človeka stopa v tem času v zelo tesno povezavo s telesom. Predstavljajte si svoj Jaz kot duhovno bitje, ki prodira v naše telo in tam sreča snov. Rudolf Steiner govori o

































































































   1   2   3   4   5