Page 1 - POMLAD TRKA NA DURI
P. 1

POMLAD TRKA NA DURI
Izdih Zemlje se je sicer začel za Božič, da pa tisto, kar se pripravlja kot nova rastlinska odeja lahko raste, je potrebno več toplote in več svetlobe kot jo nudi zima. Ko so noči enako dolge kot dnevi imamo spomladansko enakonočje. 21. marec. To je začetek pomladi. Odtlej pa do poletnega Sončnega obrata 21. junija, se bodo dnevi nenehno daljšali, noč pa bo vse krajša. Trije pomladni meseci so tisti čas v letu, ko se v naših krajih razvije v razdajanju navzven rastlinski svet v vsem svojem bogastvu. Od poletnega sončnega obrata, ko je duša Zemlje čisto v kozmosu in se začne vdih, ki traja do Božiča, bo drugače. Dnevi so vsak dan krajši, noči se daljšajo. Zdi se, da rastline to čutijo kot opomin, da bo čas obilja svetlobe in toplote minil. Ponotranjijo se, rast navzven se umiri, osredotočijo se na oblikovanje semena, ki bo tudi čase teme in mraza zmoglo preživeti.
Vrtičkarji pa tudi kmetje se pomladi veselimo. Po dolgih zimskih večerih spet obilje gibanja in veselja v naravi.
Je že vse pripravljeno in prav načrtovano? Kam bomo posejali korenček in solato, peteršilj in vse ostalo. Je vseeno kam? Seveda ne. Da bi bile rastline zdrave in pridelek dober moramo kolobariti. Kolobarjenje pomeni, da se na določeni gredici kulture v toku let menjajo. Zakaj je to potrebno?
Rastlina glede na svoje specifične potrebe, določene snovi iz zemlje porabi, na drugi strani, pa zemljo tudi obremeni s svojimi izločki. Da bi prišla do snovi, ki jih potrebuje, izloča namreč preko svojih korenin specifične kisline, ki mineralne snovi topijo. Če raste enaka rastlina na isti površini več let, bo snovi, ki jih potrebuje za svojo rast v zemlji vedno manj, izločenih kislin pa vedno več. Pridelki bodo zato vse nižji, rastline pa bodo vse manj zdrave.
Naši predniki so kolobarjenje poznali. Potem, ko je moderno kmetovanje s strupi kolobarjenje čisto zanemarilo, je kolobarjenje


































































































   1   2   3