Page 13 - PREDAVANJA O RAKU
P. 13

karakteristiko, kot npr. bršljan, žafran, črni teloh. Vse to so rastline, ki cvetijo in delajo plodove ob nenavadnem času. Popolnoma so se oddvojile od normalnega razvoja rastlin. Pri beli omeli lahko razvoj zasledujemo vse do tvorbe substance, ki jo tvorijo druge rastline poleti. Njeno steblo je pozimi zelo strupeno. Pomembna značilnost je, da se je osamosvojila iz normalnih ciklov rastlin.
Če si pogledamo celico tumorja, pri njej opazimo nekaj podobnega. Celice tumorja so ponavadi prisotne v celotnem organizmu, vendar se ne vključujejo v ciklus rasti normalnih celic. Imajo svoje lastne razvojne cikle. Lahko bi govorili o anarhiji. Steiner je uporabil zanimiv izraz, da je bela omela aristokratska rastlina. S tem je želel označiti njeno svojeglavost.
Drugi fenomen bele omele je, da ne raste na zemlji, saj tega sploh ne more. Korenin ne tvori, ampak nekaj potisne v drevo. To je pomembna značilnost. To, kar požene v les drevesa, je namreč tudi popolnoma zeleno, kot rastlina sama. Vse na njej je zeleno, tudi plodovi so najprej zeleni in nato malo porumenijo. Bela omela je torej polzajedalec, saj lahko presnavlja sama preko klorofila, ki ga ima. Glede na sposobnosti, ki jih ima, je zelo specializirana rastlina. Toda svojo posebnost nekako zadržuje v sebi in ostaja čisto primitivna, lahko bi rekli nediferencirana. Če si ogledamo majhno enoletno rastlino, vidimo, da sta prva dva lista zelo enostavna, primitivna. Naslednji listi so nekoliko bolj diferencirani. Tudi pri njeni rasti opazimo metamorfozo. Bela omela ostane vedno pri primitivni obliki listov. To je dokaz, da svoje sile nekako zadrži v sebi, namesto da bi jih uporabila za oblikovanje. Listi so torej enostavni, na zgornji strani enaki kot na spodnji. Pri drugih rastlinah je zgornja stran drugačna od spodnje, zgoraj so gladki, spodaj pa imajo celice za transpiracijo. To pomeni, da bela omela zadrži sile rasti zase. Zdi se, kot bi bila zadržana v rasti.
Še ena zelo pomembna lastnost je prisotna pri beli omeli, njen način razmnoževanja. Naredili smo mnogo poskusov, toda pogoji so zelo težavni, saj se bela omela na drevesu ukorenini. V naravi se prilepi tako, da drozg in drugi ptiči, ki radi jedo njene jagode,


































































































   11   12   13   14   15