Page 6 - POMEN ETERIČNOSTI V HRANI
P. 6

(bodisi vonj ali že dozorelo seme) v nasprotju s korenino, ki predvsem sprejema. V vseh teh organih poteka živahna aktivnost: poleg razmnoževanja, rastlina razvija dejavno presnovo, koncentrira snovi, tvori in oblikuje oblike, ustvarja barvila...
Omenjene tri glavne dele rastline lahko v prehrani smotrno uporabimo, če se ozremo na Steinerjev opis trajne razčlembe človeka. Podobnosti, ki jih najdemo, nas peljejo k temu, da človeka uzremo kot obrnjeno rastlino (glej razpredelnico!)
Načeloma je priporočljivo jesti vsakega od treh delov – korenine, stebla/liste in plod/seme – saj s tem dosežemo uravnoteženo celoto, ki človeka prav tako spodbuja na njegovih treh področjih. Na področju plod/seme to dosežemo s sadjem, žitom in zelenjavo, kot ko kumare ali paradižnik (plodovke), na listnatem področju s solato ali zeljnatimi jedmi, na koreninskem področju z korenovkami, kot so korenček, zelena, črni koren, rdeča pesa, krompir, topinambur...Pri posebni obremenitvi posameznih področij, ki se, na primer, dandanes mnogokrat kaže v živčno- čutnem sistemu, so dobrodošle in blagodejne korenovke. Pri umsko dejavnem človeku, ki se v zahodni civilizaciji malo giblje, svoje čute močno napreza v prometu, medijih... delujejo korenovke izenačevalno, ker zopet oživijo porabljene moči. Surovi korenček ali druge repe so zato zelo priporočljive pri teh življenjskih pogojih.
Rastlina je torej ne le snovno, ampak tudi eterično bitje, s v svojem kraljestvu lastno duševnostjo. Zato ima uporaba rastlin pri prehrani ne le snovni vidik, ampak predvsem in najprej energetsko-eterično razsežnost, ki smo se je tukaj le dotaknili.


































































































   3   4   5   6   7