Page 1 - NAŠE KULTURNE RASTLINE SO KOT NAŠI OTROCI
P. 1

NAŠE KULTURNE RASTLINE SO KOT NAŠI OTROCI
Najdragocenejša zapuščina naših prednikov iz časa perzijske kulture so kulturne rastline. 6000 do 8000 let pred Kristusom jih je človek v sodelovanju z duhovnim svetom in kozmosom ustvaril iz divje rastočih rastlin. Naša znanost tega ne zna ponoviti. Tisočletja so vsa žita, zelenjavo in sadje, temelj preživetja, naši predniki leto za letom sejali in čuvali, predajali svojim otrokom kot najdragocenejšo zapuščino.
Kulturnih rastlin ne najdemo na travnikih ali v gozdu. Da rastejo in rodijo, potrebujejo negovano zemljo in skrbnika, ki za vsako ve, kdaj sejati, kdaj pospraviti, kako skrbeti, da oblikujejo seme, da bo nova rastlina lahko zdravo rasla v neomejeno bodočnost. Vsaka rastlina je drugo bitje, potrebe so različne, pridelek pa dober le, če jim ustrežemo.
Do pred 200 leti so naši predniki svojo hrano, žita in vso zelenjavo pa tudi semena za ponovne posevke pridelovali sami. Pestrost kulturnih rastlin je bila izjemna in kmet res samostojen. Danes se s pridelovanjem hrane ukvarja manj kot 10% ljudi. Pretežni del prebivalstva pridelovanja hrane ne nosi v svoji zavesti. Kulturne rastline so ostale brez svojega varuha, že 90% smo tako zanemarili in za vedno izgubili. Kmetijstvo se osredotoča na ustvarjanje dobička in semenarstvo je v rokah multinacionalnih koncernov.
Poskus, da z mineralnimi gnojili izsilimo od rastlin višje pridelke, vodi rastline v bolezni. Rastlina je, ki iz merljivih substanc in nemerljivih energij zemlje in kozmosa iz kamenja ustvarja kruh. Zdravje pa tudi reproduktivne sposobnosti živali in človeka se hranijo iz zdravja rastlin. Bolne, zdravljenja potrebne rastline prinašajo živalim in človeku bolezni ne le zaradi ostankov uporabljenih strupov, temveč predvsem zaradi odsotnosti energij zdravja.
Od misterija na Golgati je človek bitje JAZa. Za Zemljo je


































































































   1   2   3