Page 6 - Lotimo se pridelovanja semen
P. 6

6
da je stvar nujna, da se je moramo lotiti takoj in da ne smemo čakati, da se od nekod pojavi sponzor z denarjem za potrebno opremo. Lahko si predstavljate, da na začetku nismo imeli niti slučajno toliko denarja, da bi bilo naše delo lahko plačano. Ko je stvar dobro stekla, je nekaj denarja prišlo tudi nazaj. Kmalu smo ugotovili, da prodajna cena semen ne krije stroškov predelovanja v razmerah, kot jih v srednji Evropi imamo. Nalogi smo kljub temu ostali zvesti, saj smo jo smatrali za nujno. Na začetku smo se posvetili negi obstoječih rastlin na biološko-dinamičen način, potem smo se lotili tudi razvijanja svojih sort. Cilj so bile sorte, ki ustrezajo biološko-dinamični metodi pa tudi pričakovanjem modernega človeka. Tem, zahtevam modernega človeka, smo se težko podrejali. Toda, realnost je pač taka: to, da ugotovimo, kaj je idealno za rastlino, ne zadošča, če ni ljudi, ki bi tako rastlino negovali in kupili.
Sredi 90-ih let smo ustanovili posebno društvo z namenom pridobivanja sredstev za financiranje žlahtnjenja lastnih sort, saj je žlahtnjenje dolgoročna stvar. Za razvoj nove sorte je potrebnih tudi 15 let in teh stroškov vrtnarji niso mogli nositi. Sklade za to delo smo do danes res oblikovali, delno iz prostovoljnih prispevkov biodinamikov in drugih vej antropozofije, delno pa iz proračunskih sredstev države. Financiranje žlahtnjenja je danes zagotovljeno.
Baza uspešnosti našega dela so še vedno redna srečanja in izmenjava izkušenj, predvsem zimsko srečanje, ki traja pet dni in ga v celoti posvečamo ozko žlahtniteljskim temam. Gibanje je danes že zelo veliko in veliko časa nam jemlje tudi sama organizacija. Tudi o tem se dogovarjamo skupno, saj smo vsi člani iniciative na nek način še vedno nosilci te velike firme.
Da bi res znali dobro pridelovati semena, da bi dobro opravljali svoje delo, moramo nabrati zelo veliko znanja in izkušenj.
Zdaj pa nekaj o mojem praktičnem delu. Če nimate še nobenih izkušenj, je najbolj enostavno, da začnete s pridelovanjem semena za tisto zelenjavo, kjer sta v enem organu tako kambij (meso, ki ga pojemo) kot seme. To so na primer buče, paradižnik, kumare, fižol ... To je najlažje in temu, kar rastlina potrebuje, lahko najbolje strežemo. Toda tudi za te rastline, ki imajo v plodovih tudi seme, moramo poznati tiste odločilne stvari, ki jih rastline za oblikovanje dobrih semen potrebujejo in na katere pri pridelovanju zelenjave sicer ne moramo misliti. Prilagam torej listo osnovnih informacij, ki jih moramo poznati, še preden se dela lotimo. Na listi so najprej navedene rastlinske družine, potem sledi ime zelenjave. Pri biološko-dinamičnem delu je tudi kolobar pomemben element. Za dober kolobar je (še posebej pri pridelovanju semen) pomembno vedeti, v katero rastlinsko družino sodi zelenjava, ki jo pridelujemo.
Poglejmo si to listo. Najprej imamo latinsko ime družine. V naslednji koloni je zapisano, ali je rastlina enoletna ali dvoletna, torej ali cveti že v prvem ali šele v drugem letu, ali pridelamo seme že v prvem letu ali šele v drugem. Imamo tudi rastline, ki so večletne,
6


































































































   4   5   6   7   8