Page 5 - Lotimo se pridelovanja semen
P. 5

5
žlahtnjenja pri mojem študiju spoznala, Dieter Bauer, ki je inženir vrtnarstva, je imel iz dela na tej veliki kmetiji bogate izkušnje. Oba sva bila mnenja, da je stanje za biodinamike nesprejemljivo in se odločila, da skušava to spremeniti, da se moramo naučiti, kako se biološko-dinamično seme prideluje, da moramo svoje znanje izpopolniti. in ugotovila sva, da imava glede na izobrazbo sama kar dobre pogoje za to. Kmalu za tem sva našla v Švici starejšega vrtnarja, ki je prav tako dokončal žlahtniteljski študij. Vsi trije smo sklenili, da ustanovimo društvo, pravzaprav gibanje, ki bo za naše vrtnarje in kmete pridelovalo biološko-dinamično seme. O tem smo obvestili svetovalno službo za biološko-dinamične kmete. Ta šteje veliko število svetovalcev. Leta 1983 se je našemu društvu pridružilo že 15 tako spodbujenih vrtnarjev, leta 1986 nas je bilo 25 in iniciativo za biološko-dinamično semenarstvo smo registrirali.
Medtem sem se preselila z možem na Bodensko jezero v Rengoldshausen z namenom, da ustanoviva šolo za biološko-dinamično kmetovanje. Moja prizadevanja sem usmerjala na eni strani v iniciativo za biološko-dinamično semenarstvo, na drugi strani pa v ustanavljanje šole za mlade kadre v biodinamičnem kmetijstvu. Zainteresiranih sodelavcev tako pri eni kot pri drugi pobudi je bilo vedno več. Šolo smo ustanovili na kmetiji Rengohof. Zanimivo je, da je obenem tudi kmetija dobila vse več sodelavcev in vse večje površine in se lepo razvijala, s tem pa je dajala tudi šoli vse boljše pogoje za delo. Na šoli sem imela vsako leto od 8 do 10 vajencev in jih skušala čim bolje uvesti v semenarstvo. Mlade študente ali učence smo tam uvajali v praktično delo tako v hlevu kot v kmetijskem, poljedelskem delu in v vrtnarstvu z vsemi biološko-dinamičnimi posebnostmi.
Iniciativa za biološko-dinamično semenarstvo je takrat vključevala že 50 vrtnarjev in organizirali smo se tako, da je vsak od vrtnarjev prevzel pridelovanje semen za določno kulturo, in sicer od posevka do pridobivanja semena, ki ga je nato dal na razpolago iniciativi. Delo smo začeli s sortami, ki smo jih kupili v trgovini, iskali pa smo tudi stare sorte, ki jih ne pridelujejo več, da bi pregledali njihov potencial in morda našli še kakšno dragoceno rastlino. Člani iniciative za semenarstvo smo se vsako leto dvakrat sestajali za od 3 do 4 dni in izmenjavali svoje izkušnje. Koncem 80-ih let smo začeli skupno pridelana semena prodajati. Iz naše iniciative je zrasla velika semenarska firma z imenom Bingenheimer Saatgut, ki prodaja svoja semena že po celem svetu, vrednost prodaje semen pri tej firmi pa dosega že milijone evrov.
Posebno pomembno se mi zdi, da je vse nastalo iz naše notranje iniciative. Firma, ki smo jo najprej imeli v podnajemniški sobi hiše za prizadeto mladino, za katero smo, da je sploh lahko živela, sami kupovali prve rabljene stroje za čiščenje semen, se je razvila v naš ponos. Na srečanjih, ki se jih je udeleževalo od 50 do 60 članov iniciative, smo na primer ugotovili, da potrebujemo stroj za čiščenje semen. Denar smo zbrali tako, da smo košarico za prostovoljne prispevke toliko časa podajali iz rok v roke, da se je za nakup takega starega stroja v njej nabralo dovolj denarja. Časi, ko smo na ta način zbirali denar, so k sreči minili. Kar bi rada povedala, je to, da smo prišli do prepričanja,
5


































































































   3   4   5   6   7