Page 4 - Lotimo se pridelovanja semen
P. 4

4
Za tem se je moj mož vrnil na univerzo v Hohenheim in doktoriral. Jaz sem se posvetila materinstvu in vzgoji najinih štirih otrok. V tistem času nisem bila zaposlena, imela pa sem velik zelenjavni vrt, kjer sem začela s pridelovanjem semen zelenjave, in sicer enkrat tako, kot me je učila univerza, enkrat pa tako, kot sem se naučila pri delu z Martinom Schmidtom.
Izkušnje, do katerih sem izhajajoč iz pridobljenega znanja najprej prišla sama, so bile za mene dragocene.
Vzemimo glavnato solato. Oblikuje liste in naredi debelo glavo. Popolnoma pa se preobrazi, ko gre v cvet in oblikuje seme. Prav iz dela Martina Schmidta, v katerem sem sodelovala, sem doživljala te procese preobrazbe kot nekaj neverjetnega, nekaj zelo zgovornega in informativnega. Predstavljajmo si solato: najprej je imela čvrsto, trdno solatno glavico. Potem, naenkrat, pred cvetenjem zrase več kot meter visoko in se postavi v prostor kot majhno cvetoče drevo. Ko oblikuje seme, naredi celo morje majhnih lučk s semeni. Če si te lučke bolj točno pogledamo, vidimo, da so kot male zvezdice. Ta preobrazba postave, zunanje podobe solate, je zelo zgovorna. Brez spoznanja, ki sem ga črpala iz duhovne znanosti, pa ne bi mogla razumeti, katere sile pridejo do izraza v taki sočni, čvrsti glavici solate, in katere pri solati, ki gre v cvet in oblikuje seme. Jasno mi je postalo, da sile zvezd, ki pridejo do izraza v lučkah s semeni, niso prišle v solato šele ob cvetenju, temveč so bile v glavici solate prisotne od začetka, vidne pa so postale ob cvetenju in oblikovanju semena.
S spoznanji duhovne znanosti sem počasi prišla do čisto drugega razumevanja in do drugega odnosa do naše hrane. Pri delu z našimi kulturnimi rastlinami sem prišla do mnogih izkušenj. Predvsem mi je postalo jasno, kakšen potencial je v naši hrani in kakšno čudo je v bistvu naša hrana. Seveda sem pri pridelovanju semena delala tudi veliko napak. Spomnim se, da sem pridelovala seme cvetače, belega zelja, brokolija, ohrovta in rastlin pri cvetenju nisem izolirala. Ko sem tako pridelano seme posejala, so zrasle tudi čisto nove rastline, kot nekakšno okrasno zelje.
Opazila sem, da moram za uspešno delo z zelenjavo znanje botanike, ki sem ga pridobila na univerzi v Hohenheimu, bistveno razširiti. Mož, ki je bil takrat zaposlen na biološko- dinamičnem raziskovalnem inštitutu v Darmstadtu, me je povezal z biodinamiki, ki so za svojo zelenjavo pridelovali tudi semena. Na kmetiji Dottenfelder Hof sem spoznala Dieterja Bauerja. Pogovorila sva se in izmenjala znanje in izkušnje. Potem sva razmišljala in ugotovila, da biodinamiki nujno potrebujemo lastno seme. To je bilo v času, ko je biološko- dinamična metoda živela v svetu že petdeset let. Tudi mnogi vrtnarji, ki so pridelovali zelenjavo, so delali po biološko-dinamični metodi. Biološko- dinamičnih semen pa v trgovinah ni bilo; tudi biodinamiki sami so kupovali seme, ki je bilo pridelano na čisto navaden, konvencionalen način. Vrtnarji so bili mnenja, da seme, ki ga pridelajo sami, za prodajo ni dovolj dobro. Da je pridelovanje semen znanost za sebe in da o semenarstvu preprosto premalo vemo. Jaz sem moderne metode
4


































































































   2   3   4   5   6