Page 3 - Lotimo se pridelovanja semen
P. 3

LOTIMO SE PRIDELOVANJA SEMEN SVOJE ZELENJAVE
Brigitte von Wistinghausen Gorenja Trebuša, 30. 5. 2010
Vesela sem, da je interes za semenarstvo pri vas tako velik. Govorila bom predvsem o pridelovanju semen za zelenjavo. Sama se s tem ukvarjam zadnjih trideset let. Najprej naj vam povem, zakaj se s semenarstvom ukvarjam in katere izkušnje, doživetja in spoznanja sem v toku desetletij pri tem delu zbrala.
Skoraj petdeset let je, odkar sem v Hohenheimu dokončala študij za strokovno področje žlahtnjenja rastlin. Študij je bil pretežno znanstvene narave z nekaj praktičnega dela in moderne metode žlahtnjenja sem v toku študija lahko že preizkusila. Če gledam nazaj, mislim, da je bilo zelo pomembno spoznati, kakšni so motivi modernih žlahtniteljev rastlin. Pred študijem sem bila učenka waldorfske šole in privzgojena mi je bila velika ljubezen do rastlin. Opazila sem, da modernih metod žlahtnjenja, ki sem jih tudi sama preizkusila, rastlina ne zanima. Vse so osredotočene le na to, kako bi od rastline dobili še več. Kot študentka sem te metode čutila kot neke vrste izkoriščanje rastlin. Bolelo me je, da se vsi ti ljudje v resnici za rastline sploh ne zanimajo. Že v času študija sem se odločila, da se bom z rastlinami ukvarjala kot žlahtniteljica, toda ne tako, kot so me učili. Takrat o biološko-dinamični metodi še nisem vedela veliko. Odraščala sem v nemškem velemestu, živela v otroštvu tudi na vasi, toda o biološko-dinamični metodi takrat še ni bilo govora. Tudi o kvaliteti prehrane takrat nismo govorili. Odraščala sem v povojnem času in hvaležna sem bila za vse, karkoli se je dalo pojesti.
V Hohenheimu sem spoznala moža. Njegov oče je bil leta 1924 najmlajši udeleženec Kmetijskega tečaja Rudolfa Steinerja v Koberwitzu in je bil med prvimi, ki so uvedli biološko-dinamično metodo na svojih posestvih. Po poroki sem živela z možem pri njegovih starših. Biodinamiko sem spoznavala korak za korakom preko mojega tasta in moža. Čez nekaj let sva se z možem preselila na biodinamično kmetijo Martina Schmidta, ki se je intenzivno ukvarjal z žiti, takrat predvsem z znamenito ržjo, ki nosi tudi njegovo ime. Le leto dni po najinem prihodu pa je Martin Schmidt umrl. Razen dela v vrtu za žlahtnjenje, je bila za tem moja naloga, da vso njegovo zapuščino v pismeni obliki predelam. To delo sem opravljala po Schmidtovi smrti še štiri leta. Pri praktičnem žlahtnjenju smo se ukvarjali samo z žlahtnjenjem rži. Tako se je torej dogodilo, da se je k znanstveno-praktični izobrazbi na Univerzi v Hohenheimu pridružilo praktično izobraževanje žlahtnjenja pri Martinu Schmidtu, ki je bilo popolnoma utemeljeno v duhovnosti. Četudi smo se tam ukvarjali izključno z žlahtnjenjem rži, mi je njegovo delo odprlo res globoko razumevanje za rastline.
3
3


































































































   1   2   3   4   5