Page 17 - Lotimo se pridelovanja semen
P. 17

Takole zgleda polna, cvetoča gredica zelja. Tu še slika, ki kaže, kako seme spravljamo. Spodaj ga odrežemo in z vejami vred zavijemo v rjuhe. Kdor se ukvarja s semenarstvom, potrebuje veliko takih rjuh. Te rjuhe nesemo na zračno podstrešje, položimo z rjuhami vred na neko podlago, saj semena rada izpadajo.
Poznate tole rastlino? Rdeča pesa je.
Poglejte, kako krasna je s semenom. Ko cveti, tudi zelo zelo močno diši. Občutek imaš, kot da si jedel med. Če takole cvetočo vejico primeš, opaziš, da iz teh majhnih, zelenih cvetkov nektar resnično kar teče. Prva doživetja tega dogajanja so naredila na mene res globok vtis. Kakšna čuda so to. Morda cvetoča rdeča pesa ni lepa cvetlica, vsa postava cvetoče rdeče pese pa je res impozantna. Njihov vonj je neverjeten, njihova ponudba insektom je enkratna.
Če cveti sladkorna ali krmna pesa, je slika zelo podobna; le ta, rdeča barva stebel je drugačna. Tudi cvetoča blitva zgleda zelo podobno, četudi so plodovi teh dveh rastlin popolnoma različni. Med seboj se tudi zelo rade križajo in pridelovanje semena rdeče pese mora biti 500 ali celo 1000 m oddaljeno od blitve. Zato je bolje, da npr. Marjanca v Zasipu prideluje seme blitve, Ivana na Jesenicah pa rdeče pese. Blitva lahko prezimi zunaj, rdeča pesa pa ne. Rdečo peso moram vzeti iz zemlje, kar je odlična priložnost, da jo selektiram.
Tista, ki je lepo oblikovana, je morda primerna za pridelovanje semena; tista ki ni lepa, pa gre v kuhinjo. Lepe rdeče pese pa moram preko zime skrbno skladiščiti. Najboljše izkušnje imamo pri nas s skladiščenjem v pesku v zabojih. Vse korenovke, ki šele drugo leto cvetijo, shranjujemo na tak način preko zime; korenje, zeleno, pastinak. Najmanj vsaki dve leti delamo selekcijo. Tudi pri pastinaku. Četudi lahko prezimi zunaj, ga jemljemo iz zemlje zaradi selekcije. Plod je korenina in če več let ne selektiramo, bo ta
17
17


































































































   15   16   17   18   19