Page 16 - Lotimo se pridelovanja semen
P. 16

16
Tukaj je cvetoči kodrolistni ohrovt, kapusnica. Ko cvetijo, izgledajo vse kapusnice enako. Iz sredine nastane pravi grm s cvetjem. Kapusnice so tujeprašne rastline, oprašujejo jih insekti. Razen brokolija oblikujejo vse kapusnice cvet šele v drugem letu. Problem pri kapusnicah je, da se vse vrste kapusnic medsebojno križajo. Kapusnice so primer rastlin, ki so postale dvoletne z žlahtnjenjem in selekcijo. Ko so jih razvili kot zelnato glavo ali kolerabico, potrebujejo prvo leto za oblikovanje plodu, šele v drugem letu pa iz tega cvetijo. Kapusnic ne moremo prezimiti zunaj kot na primer por. Glede na klimo, v kateri živimo, jih moramo pozimi zaščititi pred zmrzaljo. Navedla bom zanimiv primer pridelovanja semena. Blizu Stuttgarta pridelujejo zelo veliko stožčasto zašiljenega zelja za kisanje, z imenom Filderkraut. Že dvesto let sodi kot glavna kultura v to pokrajino. Kmetje si seme pridelajo sami. Z njive preselijo preprosto npr. 10 zelnatih glav v klet in spomladi spet v vrt. Sosed prav tako in vsi imajo isto sorto zelja. Pozimi so nekateri te zeljnate glave prekrili samo z debelo plastjo slame, ki izvrstno izolira pred mrazom in ima dovolj zraka. Pomladi to slamo odstranijo in v debelo zeljnato glavo z nožem zarežejo malo nad stožcem, v sredini križ. Tako ta stožec v sredini zeljnate glave lahko zraste skozi zarezo in oblikuje cvetje. Delo je bilo zelo preprosto. Vsi kmetje so imeli isto sorto, cvetoče rastline kmetov so se medsebojno opraševale. Tako so tam desetletja, stoletja pridelovali krasno kislo zelje. Odlično sodelovanje. Če ne bi imeli vsi iste sorte, bi bilo hudo. Vsak bi moral imeti za pridelavo dobrega semena sto zelnatih glav in jih semeniti izolirano.
Tu je primer cvetoče kolerabice. Čez poletje je rasla na njivi, novembra jo preselimo v hladen rastlinjak. Spomladi začne odganjati in cveteti.
Kar je težavno in vam v bistvu odsvetujem, je pridelovati seme cvetače. Tudi strokovnjakom ne uspe vedno. Plod cvetače je v bistvu nekako nazaj porinjen, zaostal cvet. Človek je žlahtnil in oblikoval plod iz cveta. Za cvetačo je preiti v pravo cvetenje težavna stvar. Pogosto enostavno zgnije ali preprosto ne cveti. Če cveti, pogosto ne oblikuje semena. Biološke iniciative, ki se v Evropi ukvarjajo s pridelovanjem semen, kot na primer Sativa v Švici ali Bingenheimer Saatgut v Nemčiji, ponujajo semena cvetače, ki pa ga po navadi pridelujejo v južni Angliji in Franciji ljudje, ki imajo prav s cvetačo zelo veliko izkušenj.
Na vprašanje, kako pa semenimo zgodnje zelje?
Je težko, in sicer zato, ker ga tako dolgo, da ga nato prezimimo, težko hranimo. Če hočemo pridelati semena, je modro, da sejemo pozno, da se glave oblikujejo šele jeseni in jih nato lahko prezimimo v hladnem rastlinjaku. Modro je, da si vsakih nekaj let nato le kupimo novo seme iz dobre ekološke semenarne. Tipičen čas za posevke tega zgodnjega zelja je marec. Za pridobivanje semena ga sejemo šele avgusta. To pomeni, da je imelo tako zelje popolnoma drugačne pogoje za svojo rast, kot naj bi jih imelo zgodnje zelje. Trikrat, štirikrat se to z zeljem lahko naredi. Potem je bolje, da kupite novo seme dobrega porekla. Pridelovanje elitnega semena pod temi težkimi pogoji je naloga za strokovnjaka.
16


































































































   14   15   16   17   18