Page 11 - Lotimo se pridelovanja semen
P. 11

čvrste glavice. Le zakaj? Zaradi sebe ne, temveč zaradi človeka. Zato je prav in potrebno, da ji človek pomaga, in bo prišla dobro skozi fazo oblikovanja semena. Mislim, da je pomembno, da solati pomagam in liste glavice, tiste prve, čvrste liste, malo odstranim. Druga pomoč solati je, da takrat, ko odcveti – pri nas je to konec julija, začetek avgusta –, naredim solati streho. Takrat je pri nas pogosto veliko dežja. Lučke, ki jih solata oblikuje, solatna semena, ki jih dela, so na vlago zelo občutljiva. Če je dežja veliko, moramo solato prekriti. Streha naj bo odprta in naj ne sega do zemlje. Če so poletja suha, to seveda ni potrebno.
P: Kaj pa pridelovanje semena solate v rastlinjaku?
Seveda se prideluje seme za solato lahko tudi v rastlinjakih. To je čisto dobro. Delno se premaknemo za pridelovanje semena s solato tudi mi v rastlinjak, predvsem za zelo občutljive sorte. Tam je manj problemov.
Pri vseh kulturah, ki jih hočem semeniti, je potrebna pred cvetenjem dobra selekcija. Skrbno spremljamo, ali rastlina dobro raste, ali raste enakomerno, ali je zdrava ... Če pridelujem v rastlinjaku seme solate, ki jo bodo pridelovali tudi na prostem, posejemo solato za ponovno pridelovanje semena na prosto in izbrane, skoraj dokončno oblikovane solatne glavice preselimo za oblikovanje semena spet v rastlinjak. To je za rastlino naporna stvar. Od 50 glavic solate, ki jih preselimo v rastlinjak, jih morda 10 preseljevanja ne bo preživelo. Če pa imam solato v rastlinjaku in sorto, ki vedno raste samo v rastlinjaku, nimam nobenih problemov.
Vprašanje: Kaj pa če se semeni v rastlinjaku paradižnik in kumare?
Odgovor je isti. Če gre za pridelovanje paradižnika in kumar pozneje v rastlinjaku, pridelovanje semena v rastlinjaku ni problem. Če se bo pridelovalo zunaj, je selekcija v rastlinjaku napačna, ker so pogoji na prostem drugačni.
11
11


































































































   9   10   11   12   13