Page 4 - KAJ NAS V RESNICI PREHRANJUJE
P. 4

vodijo instinkti. Instinkt, kot beseda, izhaja iz latinske besede, ki pomeni 'tisto, kar je v nekaj položeno, vstavljeno'. Tako je na nek način vstavljeno v ptico, da zna zgraditi gnezdo ali da zna čebela graditi satovje. Živali nimajo nobene izbire; tako morajo delati. Ptica poje tako, kot je to vanjo položeno. Človek pa je čisto na drugačen način v stanju, da se oblikuje. Instinkt je pri človeku prepuščen njegovi svobodi. Človek lahko izbira, ni žrtev nagona pri iskanju svoje hrane, tudi svoj nagon po razmnoževanju in nagon po bežanju obvladuje. Gre torej za neke vrste hierarhijo.
Človek ima duha. Človekova duhovnost pa potrebuje tudi svojo hrano. Tako kot žival prebavlja tisto, kar je dobila, tudi duh človeka prebavi tisto, kar je dobil. Razlika je le v tem, da to, kar človek sprejme vase, lahko zavestno preobrazi. Človek je odprt navzgor v duhovno sfero in na ta način se hierarhija kraljestev narave v duhovni sferi nadaljuje. Z inspiracijo in intuicijo, ki ju človek na poti duhovnega razvoja razvije, ima tudi možnost, da prinese v svet nekaj, česar na svetu še ni bilo in tako posega v rast in uspevanje rastlin.
Kar se tiče fizičnega telesa je človek del narave, ker pa lahko sam odloča, kaj dela, je človek obenem gospodar te narave. Upajmo, da ne le svoje lastne narave, temveč tudi gospodar svojega vrta, svojih njiv, svojega gozda, ki ga mora negovati. Ne pozabimo; božja karakteristika oziroma sposobnost je, da lahko cele vrste živali udomači, vzgoji in spremeni in da je v današnjem času prav od človeka odvisno, ali bodo cele rastlinske in živalske vrste ta čas preživele. Kar se mora človek naučiti, se večinoma nauči prav od narave. V naravi stvari lahko opazuje, lahko jih vzame in s tem razvija svojo inteligenco. Inteligenca, ki jo s tem lahko razvija, postaja božja inteligenca, skoraj taka, kot je svoje čase prežemala naravo. Zato je človek v stanju dati naravi tisto, kar narava potrebuje. Naravo lahko vprašamo, kako se počuti. In, če jo vprašamo in ji prisluhnemo, tudi vemo, ali moramo njivo pobranati, ali pa je bolje, da jo povaljamo. Na ta način nam je narava zaupana.
Tudi mi, ki živimo na celini, moramo razmišljati, kaj bo s kiti.


































































































   2   3   4   5   6