Page 3 - KAJ NAS V RESNICI PREHRANJUJE
P. 3

je popolnoma nekaj drugega. Če si predstavljamo regrat, si ga običajno predstavljamo tako, kot enajst mesecev in pol v letu prav gotovo ne izgleda. Zato je zelo pomembno, da delamo meditacijo s pravim in ponarejenim semenom in se naučimo živeti z živo naravo. Prenehati moramo ocenjevati naravo z našimi omejenimi predstavami.
Rastlina stopa tudi v odnos do tistega v svetu, kar ima svojo duševnost. Rastlin si samih zase sploh ne moremo zamisliti. Tudi živali si samih zase ne moremo misliti. Preberite "Poljedelski tečaj", tisto knjigo Dr. Steinerja, kjer je dal napotke za poljedelstvo. Rudolf Steiner opozarja, da je življenje dajanje in jemanje. Rastlinski svet daje nekaj, kar potrebujejo živali in obratno. Rastlinski svet lahko sprejme vase Sonce. To je pomembno, ker so živali od tega odvisne. Rastline imajo nekakšen oživljen notranji prostor, ki sega preko posamezne rastline. Pomislimo na mešane kulture kot so gozd ali travnik. Vidimo, da žive rastline druga z drugo. Toda resnično srečevanje rastlin je mogoče šele preko živali. Čebele, čmrlji, metulji so tisti, ki medsebojno povezujejo rastline. Pomembni so tudi deževniki in druga mala bitja, ki živijo pod zemljo. Živali rastline pojedo, jih vzamejo vase. Živali imajo sposobnost, ki je rastline še nimajo; v sebi imajo Sonce, toploto, in zato tudi možnost doživljanja. Ta preobrazba rastlinske hrane je v živalskem svetu resničen dosežek. Živali so sposobne oblikovati višjo organizacijo, na primer čebeljo družino ali ptičje gnezdo, čredo ali jato. Če si to predstavljate, morda čutite, da lahko v teh primerih povsod že govorimo o tvorjenju organov, podobno, kot je to pri nas ljudeh, v medsebojnem srečevanju. V tem primeru se že lahko govori o življenju z drugimi in za druge kot ga pri rastlinah še ne najdemo. Pa tudi drugačne izraze srečujemo pri živalih. Rastline mogoče lepo diše, če pa poslušamo, kako ptiči krmijo svoje mladiče, če poslušamo čričke ali kobilice, koze ali psa, slišimo izraze življenja, ki kažejo že neke vrste socialnost.
Česar živali še nimajo, je zavestno oblikovanje teh socialnih razmer. Človek lahko svojo vlogo v svetu sam določi, živali pa


































































































   1   2   3   4   5