Page 11 - KAJ NAS V RESNICI PREHRANJUJE
P. 11

naših raziskavah smo ugotovili, da pride do elektro-kemične diferencijacije, ki je zelo odvisna od tega, kako s stvarmi delamo. Po nalogu ministrstva iz Munchna smo delali na indeksu svežine, ki govori o stopnji svežosti sadja. Dolgotrajno skladiščenje je faktor stresa za zelenjavo. Ta se kaže v elektrokemičnih vrednostih, ki jih merimo. Naše snovi merimo vedno v vodnem, tekočem mediju. Ugotovili smo, da ni vseeno, kakšen aparat vzamemo za izdelavo sokov. So sokovniki, pri katerih pride sok ves prežet z zrakom, ves penast, in tak sok močno oksidira. Zelo hitro ima čuden priokus, kar elektrokemične meritve tudi pokažejo. Tak sok je mnogo močneje oksidiran in ni več tako primeren za prehrano. Take stvari smo merili pri jabolčnem soku, soku iz krompirja, soku, ki smo ga kupili v trgovini, pri ekstraktih iz zelja in drugih medijih. Nekaj mesecev bomo delali na optimiranju postopkov podjetja, ki proizvaja vitalne sokove. Ena od firm, katere sokovnik smo preizkušali, me je povabila, da pokažem naše postopke v njihovem laboratoriju. Želijo proizvajati take aparate, pri katerih je dokazana tudi kontrola take kvalitete. Torej, kako postopamo z našimi živili, sploh ni vseeno.
Ta raziskava kvalitete predstavlja tudi pri biološko dinamičnem delu z naravo nekaj novega. V preteklosti smo bolj uporabljali morfološke metode. Tako so, na primer, za vodo razvili metodo kapljic. Z vodo lahko krasno delamo, ker je prozorna. Če je človek dobro izobražen, lahko na obliki valov, ki jih kapljice naredijo, na vzporednih, paralelnih valovih in na strukturi ter porazdelitvi teh valov odčita marsikaj, kar govori o kvaliteti vode. Obstojajo tudi interesantni postopki, postopek kristalizacije, kromatografija okroglih slik in kromatografija dvigujočih se slik. V teh primerih se dela s pivnikom. To so tipični goetheanistični pristopi, pri katerih se poizkuša najti neke vrste notranjo sliko, v kateri se zrcali diferenciranost in finost. Te metode, ki ustvarjajo sliko, so vedno zrcalo tega, kar je bilo prej v hrani oziroma v živilu.
Z našo metodo, ki je orientirana po vitalnosti, pa poskušamo še nekaj drugega. Menimo, da se kvalitete kot take ne da meriti. Trdimo, da se kvaliteta živila kaže pri tistem, ki je to živilo


































































































   9   10   11   12   13