Keplerjeva skrivnost o svetu
P. 1

Keplerjeva skrivnost o svetu
Običajno je danes znano samo dejstvo, da je Johannes Kepler našel tri zakone, ki so še vedno temelj današnje astronomije. Več ali manj se jih naučimo kot formule in jih tako tudi uporabljamo. Toda Keplerjevo enkratno celotno delo, v katerem predstavljajo ti trije zakoni sicer pomemben delež, Keplerjev prikaz obsežnega, z duhovnostjo napolnjenega kozmosa, je enako pomemben in je bil za Keplerja osebno, z omenjenimi zakoni neločljivo povezan. To je danes komaj znano.
Za Keplerja, temeljitega iskalca harmonije svetov, ki nam je pred tremi stoletji daroval celostno sliko kozmosa, ki glasbo, zakone svetlobe, kristale, rastline, žival in človeka pri svojih obsežnih opazovanjih telesa, duše in duha sveta upošteva, bi bilo boleče, če bi moral doživeti, kako je materialistični čas iz njegovega celotnega dela iztrgal le tisto, kar je zapisano v formulah, pozabil pa tisto, kar je bilo zanj samega bistveno. Srečen bi bil, če bi današnji čas, ki spet išče duhovne vsebine sveta kot celote, iz njegovih del prepoznal, da nam je pri tem iskanju njegova pot lahko vzor. Tudi življenjska pot Keplerja, njegovo trpljenje v času tridesetletne vojne, njegov stik z osebnostmi, ki so bile povezane z delom Paracelsusa, Jakoba Boehme, stremljenjem rožnih križarjev, iskanju alkemistov, njegov namig na praizvire Egipta in njegovo prizadevanje za preobrazbo zavesti, ki sta jo prinesla Kopernik in Galilei, je zgodovinsko utemeljeno in predstavlja obenem dogajanje, ki vodi v ritmu nastajanja človeštva v sredino duhovnih odločitev današnjih dni.
Novalis, prirodoslovec in umetnik je priznal: »Čimveč predmeta, tem večja je ljubezen do njega – absolutnemu predmetu pripada absolutna ljubezen. K tebi se vračam, plemeniti Kepler, čigar visoki smisel si je ustvaril z duhovnostjo prežeto, moralno sliko sveta, namesto da bi v naših časih smatrali za modrost ubijanje, ponižanje visokega namesto da bi se nizko dvignilo in celo poskus, da se človeškega duha upogne zakonom mehanizma.«
V materialih k zgodovini barvne teorije piše Goethe: «Če človek Keplerjev življenjepis približa tistemu, kar je postal in kar je ustvaril, zapade v navdušenje, saj se prepriča, da pravi genij vse






























































































   1   2   3   4   5