Page 9 - DR. ZWIAUER-ZDRAVA PREHRANA
P. 9

to opazujemo. Če namreč niste več rosno mladi, potem čutite, kakšna obremeitev je za vaše telo hrana, ki jo pojeste. Čutite, kako utrujeni postanete, če pojeste preveč. Kako vas torej hrana obremeni in kako se osvobodite tega bremena s prebavljanjem te hrane. To je posebno pomembno za bolne in starejše ljudi. Za starejše ljudi je čisto nekaj naravnega, da manj jedo. Nenaravno je, če ljudje z leti vse raje in raje jedo. K temu seveda lahko pride, če ljudje s hrano substituirajo, česar jim življenje ne nudi. Človek koncentrira v takem primeru življenje na hrano, toda to je narobe. Človeški organizem ni več v stanju, da hrano premaga. Podobno kot to velja tudi za bolnega človeka. Generacija moje matere, moji strici so bili ljudje, ki so imeli od 90 do 100 kg teže. Trdili so:"Če čutim, da bom bolan, moram jesti dvakrat več, dvakrat toliko, da bi to bolezen lahko premagal." To je seveda nesmisel. Bolan človek je tako zaposlen s premagovanjem bolezni, da ga ne moremo še dodatno obremenjevati s premagovanjem hrane. Popolnoma naraven instinkt je, da bolnik hrano odbija, in sicer ne le če je bolan na želodcu ali črevesju, temveč tudi, če dobi vročino. To pa ne velja za tekočine. Te so za bolnega in starejšega človeka zelo pomembne. To je tudi razumljivo, če vemo, da je temelj življenja vedno tekočina. Če je nekdo v resnično slabem stanju, izčrpan, je pitje mnogo pomembnejše kot hrana. Arabski pregovor, ki sem ga omenil, pove nekaj zelo bistvenega. Materialistična predstava je, da je hrana, substanca hrane tista, ki nas ohranja pri življenju. Arabski pregovor pa kaže v tisto smer, da človek pravzaprav živi od sil, ki jih vloži v premagovanje hrane. Ker je vprašanje zdravja in bolezni ter vprašanje življenja vedno vprašanje sil, moči, je ta misel tudi pravilna. Morda izgleda absurdno, da človek živi od premagovanja, uničevanja substanc. Toda z energetskega stališča to ni absurdno. Vsa energija namreč nastane z uničevanjem substanc.
Sedaj pa še o kvaliteti ogljikovih hidratov. Imamo različne ogljikove hidrate. Sem sodijo vsa žita, pšenica, rž, proso, oves, koruza, ječmen, zelo dragocena hrana je stara pšenica imenovana


































































































   7   8   9   10   11