Page 6 - DR. ZWIAUER-ZDRAVA PREHRANA
P. 6

kuhano. Če pa vzamete korenino, ki raste pod zemljo in še nikoli ni videla sonca, je prav gotovo upravičeno, da si pomagamo s procesom kuhanja. Kuhanje je proces, ki substance pripravi za pretvorbo. Pristaši presne hrane pravijo, da kuhanje hrano uniči. To je točno, toda kako mislite narediti iz substanc, ki jih pojeste človeško substanco brez da hrano premagate, razbijete. V naši prebavi se substanca vsekakor razbije, tudi sok sveže zelene moramo v polni meri premagati, razbiti. Nepredelane snovi, kot jih iz narave dobimo, so za nas neuporabne. Ena stvar pa je točna. Presna hrana na boljši način spodbuja naše sile prebave kot kuhana hrana. Izziv je vedno nekaj, kar izboljšuje kondicijo. Zastopniki presne hrane imajo torej prav, če spodbujajo k takemu načinu prehranjevanja, ki izziva močnejšo aktivnost v prebavi. Grozno pa je, če karkoli zastopamo na fanatičen način. Če je nekdo fanatičen pristaš presne hrane, mora imeti zelo dobro presnovo. Toda vsi nimamo močne prebave. In če ima nekdo slabo presnovo, prebavo, potem si s presno hrano lahko uniči zdravje, saj organizem temu izzivu ni dorasel. Postavljanje splošno veljavnih pravil nima nikakršnega smisla. Ne bi bilo prav trditi, naj bi človek jedel presno hrano, ali naj bi jedel kuhano hrano. Smiselno je jesti eno in drugo, v kolikor organizem to lahko obvladuje. Slaboten želodec ne prenese niti jabolka, potrebuje kompot. Kompot je mnogo laže prebavljiv kot jabolko. Kdor pa ima močno presnovo, seveda jabolka ne bo kuhal; to je zanj popolnoma nepotrebno.
Poglejmo si še posamezna hranila in njihove posebnosti. Imamo torej ogljikove hidrate, beljakovine, proteine torej, in maščobe. Začnimo z ogljikovimi hidrati. To je torej škrob, sladkor, med in celuloza. Čim večje so molekule teh ogljikovih hidratov, tem težje prebavljivi so, ker jih težje razgradimo. Celuloza ima največje molekule, ima zelo zgoščeno sladkorno substanco, torej substanco ogljikovih hidratov. Najdemo jo predvsem v koreninah, v lesu in v skorji, v tem torej, kar da postavo in obliko. Celuloza omogoča, da se drevo lahko zoperstavlja vremenskim prilikam, da obstane pri viharju, da žita v dežju ne poležejo. Človek celuloze


































































































   4   5   6   7   8