Page 10 - DR. ZWIAUER-ZDRAVA PREHRANA
P. 10

pira. Teh sedem vrst žit predstavlja širok spekter variant in imajo v sebi substance, dragocene za človeka. Potrebno bi bilo, da bi jih več jedli. Vsako žito za sebe ima svojo čisto določeno kvaliteto. V antropoloških krogih so na kvaliteti, ki nam jih dajejo posamezna žita, zelo veliko delali.Mi za to danes nimamo dovolj časa. Pestrost, ki nam jo nudijo žitarice, je seveda nekaj mnogo, mnogo boljšega, kot jo ima na primer krompir. Zrna žit so namreč zorela na svetlobi in na soncu, krompir pa sonca ni nikoli videl, je plod, ki svetlobe ne prenese. Kljub temu ima krompir določeno prehrambeno vrednost, toda ni dobro, če bi enostransko živeli samo od krompirja. H kvaliteti hrane sodi tudi nekaj drugega, namreč kvaliteta pridelave. Vi ste prav gotovo informirani o tem, kako izjemno pomemben je biološko-dinamični način pridelovanja in kako negativno vpliva na hrano gnojenje z umetnimi oziroma mineralnimi gnojili. Človek se pravzaprav lahko čudi, da umetno, mineralno gnojenje privede do kvantitativnega povišanja pridelkov, saj rastlina od tega umetnega gnoja ne more živeti. Lahko si predstavljate, da se rastlina počuti, kot če bi nekdo dan za dnem venomer jedel samo mnogo preslano juho. Kaj bi naredili? Bili bi žejni. Tudi z rastlino se ne dogaja nič drugega. Rastlina ostane žejna zaradi tega umetnega gnoja, iz tal poskuša posesati več tekočin. Tako pride do začasnega povečanja donosov, obenem pa postane substanca mnogo bolj groba. Imate kvantitativno več, toda kvalitativno slabše snovi in predvsem s takim načinom uničimo plodna tla. Humus je zelo posebna substanca med življenjem in anorganskimi snovmi in z mineralnim gnojenjem to ravnotežje, to harmonijo porušimo. Če pa delamo na biološko-dinamični način, s preparati tla oživljamo. Tla dobijo stimulans, da v močnejši meri sprejemajo kozmične sile. To je pomembno, saj življenje ne prihaja iz Zemlje, temveč iz kozmosa. Mineralno gnojene monokulture predstavljajo pridelavo neprimerne hrane in opustošenje naših pokrajin. S tem izgubljamo pestrost rastlinskega sveta. Narava si poskuša pomagati in skuša skrbeti za pestrost. Če človek ignorira to potrebo narave in sadi monokulture, pestrost rastlin tudi sicer


































































































   8   9   10   11   12