BIODINAMIKA IN SADJARSTVO
P. 1

BIODINAMIKA IN SADJARSTVO
Tudi sadno drevje so kulturne rastline. Še bolj očitno kot je to pri drugih kulturnih rastlinah je, da sadnega drevja brez nenehne človekove skrbi ne more biti. Človek drevo poseje in vzgaja kot semenjak ali ga razmnožuje vegetativno, s potikanjem vejic, skrbi da se dobro razvije koreninski sistem, za dobi drevo zdravo, čvrsto deblo, cepi pravo sorto. Z obrezovanjem človek lepo oblikuje krono drevesa in z gnojenjem daje pravo spodbudo za dobro letino.
Moderno sadjarstvo se od še do pred 50 leti tradicionalnega, bistveno razlikuje. Na semenjakih vzgojenega sadnega drevja z visokimi debli je vse manj. Vzgoja mladih sadik in pridelovanje sadja se dogaja v drevesnicah in plantažah, kjer so drevo bistveno prilagodili potrebam tehnologije. Drevesa so vegetativno razmnožena, od začetka gnojena z mrtvim mineralnim gnojilom in preventivno škropljena, tako da ostajajo nizka. Drevesa prihajajo hitro v rodnost, življenjska doba se je skrajšala na 1⁄4 do celo 1/10 in naenkrat imamo opraviti kar naprej z boleznimi sadnega drevja in škodljivci.
Moderen način dela s sadnim drevjem, plačujejo torej drevesa z vse slabšim zdravjem. Korenjakov, visokih po 10 m s prav tako globokimi koreninami, ki so doživeli starost človeka med modernim sadnim drevjem ne srečamo več. Upravičeno si moramo zastaviti vprašanje, ali današnji, potrebam sadjarjev prikrojeni način sadjarstva sadno drevje za bodočnost sploh lahko ohrani, pa tudi, ali smemo biti ob tem ravnodušni.
Kako pa s sadjem biodinamiki? Da ostane sadno drevo zdravo in obilno rodi je najpomembnejši način vzgoje mladih sadik. Za ohranjanje sadnega drevja klasično vzgojenih visokodebelnih semenjakov ne smemo zanemariti. Oblikovanje močnih korenin je temeljnega pomena za vsako rastlino, za sadno drevje pa še posebej. Gnojenje z mineralnimi gnojili prav zato ni primerno.


































































































   1   2   3