Anton Komat o GSO
P. 1

Anton Komat
Puč genteh korporacij v štirih dejanjih
09.11.2007
V EU smo priče vdoru zavožene in tvegane tehnologije gensko spremenjenih organizmov (GSO), ki sicer izvira iz ameriških kapitalskih logov. Korporacije so vložile silne denarce v razvoj te tehnologije, ki se je izkazala za popolno polomijo. Zdaj je treba vrniti vsaj del šumečih zelencev, kar omogoča le zadosten trg, tudi evropski. Korporacijam gre kar dobro, saj na močni EU prehrambeni trg postopoma izvažajo vse več GSO. Toda evropski potrošniki še vedno v veliki večini (75 do 88 %) zavračajo »tehnologijo uničenja« in ker marketing prepričevanja potrošnikov nikakor na steče, je sedaj v igri stara dobra in zanesljiva korupcija. Nič novega torej, tako to gre že od nekdaj, odkar sta na svetu denar in oblast. Osvežimo vsaj delček tveganj, ki jih prinaša vnos GSO v naravno okolje in prehransko verigo človeka:
- GSO so evolucijski tujki in jih moramo obravnavati kot bitja z drugega planeta; - sprememb genoma se ne da nadzirati, ker so nenapovedljive in neobvladljive;
- genska sprememba lahko oživi latentne (speče) viruse;
- možen je horizontalen prenos genov med vrstami, predvsem bakterijami, kar lahko porodi novokomponirani patogeni mikrob, ki lahko povzroči globalno pandemijo in mu medicina ne bo kos;
- vnešeni geni lahko aktivirajo speče rakotvorne gene;
- GSO poljščine, ki so odporne na določen herbicid, povečujejo njegovo porabo; - GSO poljščine, ki imajo insekticidno delovanje, sprožajo odpornost škodljivcev;
Ena izmed vodilnih svetovnih znanstvenic, ki zelo dobro pozna razmere v genskem inženiringu (GI) dr. Mae-Wan Ho je zapisala: »Vse bolj je kazalo, da se bodo sanje GI o GS poljščinah spremenile v nočno moro. Lahkoverno sem verjela, da se bo vse uredilo, če bodo javnost, poslovni svet in politika obveščeni o nevarnostih GSO in tveganjih, ki jih prinaša, ter da se bom lahko vrnila k svojim laboratorijskim raziskavam. Takrat pa sem šele spoznala pravi obraz GI. S tem ne mislim samo na znanost, na kateri temelji GI, ki je že sam po sebi zlonameren, temveč mislim tudi na gensko spremenjeno znanost, ki se je spremenila do obisti, da bi z zavajanjem javnosti, poslovnega sveta in politike prinašala dobiček biotehnološkim korporacijam.«
V Sloveniji je nadzorovan vdor genske tehnologije potekal v štirih dejanjih: prva tri so še imela pridih demokratičnosti, zadnje, četrto, ki poteka prav zdaj, pa je farsa, ki se prav hitro lahko spremeni v tragedijo brazilskega tipa.
1.
Prvo dejanje genteh pučistov se je pričelo pred desetletjem. Kdor je leta 1997 bral prvi predlog zakona o genski tehnologiji, ni mogel verjeti svojim očem. V njem je črno na belem pisalo, da so vsi poskusi, spoznanja in informacije popolna tajnost, da bodo vsi udeleženci zavezani popolnemu molku tudi po izteku svojega »mandata«, skratka, da velja režim stroge »vojaške« tajnosti. Poglejmo si še, kaj je predlagalec zakona predvideval ob nesreči, ki bi se pripetila ob zlonamernem ali nenamernem pobegu transgenega organizma v okolje. Najprej mora odgovorna oseba lepo v miru napisati poročilo o nesreči in ga predložiti upravnemu organu, za kar ima čas 14 oz. 30 dni (število bakterij se podvoji vsakih 20 minut!). Potem se po »načrtu zaščite in reševanja« vključi gasilska služba in posebna intervencijska služba (?), ki sta dolžni inaktivirati in dekontaminirati pobegli transgeni organizem. Kako neki? Saj še ubogih plevelov in škodljivih žuželk, ki jih že desetletja škropijo z najhujšimi strupi, ne morejo »inaktivirati« in »dekontaminirati«. Kako neki se bodo naši vrli gasilci lotili transgenega pobeglega mikroba, mi ni bilo jasno in verjetno


































































































   1   2   3