Page 29 - Zwiauer - Antropozofska medicina
P. 29

 človeku je veliko stvari, ki jih ne moremo ujemo življenje, spoznavamo, da ga ne  življenju tudi stalno spreminjajo. Ne moremo e, veni, postane večja ali manjša. Ne ostane a duhovnost in duševnost človeka. Je pač i metodami ne more zajeti. V času, ko se je l pomisliti, da je mogoče človeka, žival ali nali: tistega, kar se ne da meriti, tehtati, o, namreč da tisto, česar ni mogoče meriti, ti tako, da bi lahko šteli, merili, tehtali, ni evnost in duha izločila iz možnosti __________________________________________
erialistična
__________________________________________
toletju trditev, da se bo medicina podredila e bo. To se je ponovilo pri psihologiji in drugih ealom znanosti. Danes imamo opraviti z elja tudi za medicino in psihologijo. Pred nov trdijo, da lahko dokažejo, da so tudi enih možganskih funkcij, in da lahko iozni center, ki je odgovoren za religiozno olf Steiner na začetku posvečal veliko  odnos je med razmišljanjem in možgani. dkrili, kako se misli iz možganov rodijo. Pri sama po sebi nesmisel. Misel je nekaj, česar el ni čutna, marveč nadčutna. Zaradi tega z, da je zveza med možgani in sposobnostjo ne poškodovali, bo specialist za možgane o izpadle. Poškodovani možgani ne delujejo, isel iz možganov.
istveno spoznanje. Takole je menil: Če pelje  za njim sledi. Tla so spremenjena. Toda  ki je čeznje peljal. V prenesenem pomenu je  pusti sledi v možganih, so ti spremenjeni aredili misli. Podobno bi bilo, če bi rekli, da ema koles, naredila zemlja. Kolesnice je
14


































































































   27   28   29   30   31