Page 21 - Zwiauer - Antropozofska medicina
P. 21

eka pa je imenoval ritmični sistem. Sem sodi cipih bi moralo obstajati nasprotje med tili, in spodnjim človekom, pretvorbo in jemo? Zgoraj, v področju živčevja in čutil,  togo. Nasprotje tega je v spodnjem  Tam mora biti vedno vse v gibanju. V a, gibanje v črevesju, nikoli ne miruje. V prisotna toplota, tam toplota tudi nastaja. V zba: izgradnja, razgradnja. Najprej se mora ubstance naredi človeška substanca.
tji. Tako je v presnovi cilj izgradnja, medtem edno samo razgradnjo. Ta razgradnja v tem možganov se ne more regenerirati. V obnost reprodukcije in razmnoževanja in vja, manjka; človek je ne more ponovno  človek opremljen s tako količino živčnih lja, ostane dovolj na razpolago. V možganih e pri človeku en del možganov uničen, . To je neverjetna sposobnost, toda obnoviti lement pretvorbe, vidimo, da je življenjska roducira nove krvne celice. Kri je del a transport.
ega se tisoče celic vsak dan izloča in delajo dnja v stalni menjavi, pri celicah živčevja pa  mogoče ohranjati pri življenju samo pri amo v zgornjem človeku opraviti s ipom sulfur. V sredini, kjer gredo stvari na amo merkurialni princip, ritmični sistem. To je rmacije. S saliničnimi substancami delujemo  substancami delujemo na ritmični sistem, s tvorbe in okončin. Zakaj je Rudolf Steiner je in čutila? To je razumljivo, saj tisto, kar vje in se končuje v centralnem živčnem d čutili in živčevjem lahko tudi nekaj, kar si orbe in okončin iz enostavnega razloga: ker se dogaja v gibanju; ali gre za notranje  okončinami. Pri pretvorbi imamo notranje 10


































































































   19   20   21   22   23