Page 11 - Zwiauer - Antropozofska medicina
P. 11

uporabljali predvsem korenine. Grški  Še nekaj je res posebnost: zdravnik v Grčiji na osebnost. Samo njegovi pomočniki so se ko je zdravnik vedel, kaj se s pacientom vojo predstavo o duševnosti in duhovnosti v nta in to so še lahko zaznavali. Zato niso bili nje, otipavanje pacienta za ugotavljanje in bno. V 17., 18. in 19. stoletju so s tipanjem animivo je, da je otipavanje v današnjem i zdravnik se ne zanese na osebno ve s stroji. Seveda je danes tako, da si najprej obleče gumijaste rokavice, da se ne  ima skoraj strah pred dotikom. Poznam celo ploh niso pripravljeni pregledati. Od njega genske in druge izvide, in šele potem se z  da je medicina, kot jo danes poznamo,  lahko naredi cela vrsta izjemno točnih ri tem vemo, da je razmerje med njima za ovo medicino
li osebnost, ki stoji na meji med staro in novo iskov Paracelsusa nam postane jasno, da je zaznavanja. Imel je tudi zelo krščanski odnos ilo izjemno zanimivo. Vse življenje je bil več romno je potoval. Bil je zelo kritičen in ji tistega časa se je vedno zelo hitro sprl. O  tudi izražal, da so se proti njemu vsi zarotili. Z  je bil kar naprej na begu: s konjem, peš ali  na poti. Kljub temu je neverjetno veliko  je to uspelo. Sploh še ni dolgo, da so opolnosti prevedli in izdali. Še ducat e v zvezi z njegovimi religioznimi spisi. Škoda, mnega pomena. Ena njegovih glavnih misli ozmosu. To pomeni: vse, kar človeka loveka kot kozmos, tako kot v planetih kot  odnosu do človeka, z vsem je povezan. eralnem, rastlinskem in živalskem svetu, je v  stavek: "Opazoval sem vsa bitja narave – ot črke, ki so razsute naokrog. Človek je v
5


































































































   9   10   11   12   13