preišči stran ...

Društvo Ajda

Založba

Vrzdenec

2012
2009
2015
2013
2010

2016

1354 Horjul

Založba Ajda

2011

Setveni koledar

Vrzdenec 60

Biodinamika

2008
2017

Setveni priročnik

zalozba.ajda.vrzdenec(at)gmail.com

antropozofija

2014

2018

Pomlad 2015

Ekologija v kmetijstvu kot strategija prehranske varnosti

Konec septembra 2014 je 70 svetovno priznanih znanstvenikov v odprtem pismu zahtevalo jasno opredelitev ZN za ekologijo v kmetijstvu. Koncept da je bolj kot karkoli drugega primeren, zagotoviti varnost preskrbe s hrano tudi v pogojih globalnega segrevanja. Koncept je deležen podpore v poročilu o kmetijstvu v svetu, pri pooblaščencu za pravico do hrane pri ZN, pri svetovni mreži kmetov Via Campesina, od julija lani pa ga podpira tudi 250 drugih znanstvenikov. Ekologija kmetijstva ima na znanstvenih temeljih izdelane koncepte in celo vrsto prilagojenih, uspešnih kmetijskih praks.

Mera je polna

Na prvem kongresu »Siti smo vas« je v Berlinu 400 udeležencev diskutiralo o bodočnosti sposobnem kmetijstvu. Konvencionalni kot ekološki kmetje, naravovarstvena združenja, združenja za zaščito živali in predstavniki združenj iz Kitajske, Rumunije, Južne Afrike in Guatemale, so razpravljali o konceptih drugačnega kmetijstva.

Ekološka prehrana le malenkost dražja

Nemški Öko institut ugotavlja v sklepnem dokumentu opravljenih raziskav, da so letni stroški za ekološko prehrano ob zmanjšanju uživanja mesa in povečanju uživanja zelenjave in sadja, višji le za 80,-- € po osebi Več na www.oeko.de

Prebivalci Tirolske proti pesticidom

Prvič se je zgodilo, da so se prebivalci ene od evropskih občin v referendumu odločili za prepoved uporabe pesticidov v svoji regiji. Občina Mals v južni Tirolski, ki ima 5113 prebivalcev, je S 75% večino sklenila, da uporabo nevarnih pesticidov prepove.

Vrtičkarji iščejo kmete

Začelo se je s sodelovanjem potrošnikov pri spravilu zrelih pridelkov. Ideja se razvija naprej. V nadaljevanju imamo danes vse več ekoloških vrtnarij in kmetij, ki pripravijo gredice, skrbijo za oskrbo z vodo in tako pripravljene površine za eno sezono prepustijo obdelavi meščanom. Tako so »Sezonski vrtovi« ali »Moj pridelek« zaživeli predvsem v bližini velikih mest. Tudi posrednikov, ki površine iščejo in v kmetovem imenu prevzamejo vsa organizacijska opravila, je vse več. Dva od znanih pobudnikov te oblike vračanja k naravi sta Birger Brock in Tobias Paulert s platformo www.Ackerhelden.de

Sramotno razmetavanje

Približno tretjine pridelkov ne uporabimo za prehrano. V kalo gredo na poti do potrošnika ali pa jih ta zavrže. Odpadki živil predstavljajo strošek 2,6 bilijonov dolarjev letno ali 4% globalnega bruto socialnega proizvoda. S pridelovanjem te količine nastala škoda v življenjskem okolju in na preveč intenzivni rabi zemlje se ceni na 764 milijard dolarjev. Pri tem bi globalne izgube v kmetijstvu lahko zmanjšali za 46 in porabo vode za 86 procentov. Foodwastage footprint. Fullcost accounting. Final Report. FAO 2014

Dan odprtih vrat pri Demeter semenarski iniciativi

25.4. vabi Bingenheimer Saatgut v Bingeheim. Pripravljajo ogled nasadov in vrtnarij, delavnic za semena, prodajo sadik, semen in vrtnic hiše RUF. Gremo?

Naučimo se čebulo sejati

Sejana čebula oblikuje pogosto manjše čebule, ki pa se čez zimo bolje obdržijo, ker imajo bolj čvrsto luščino. Čebulo sejemo od začetka marca plitvo, približno 2 cm globoko. Najbolje uspeva v srednje težki zemlji, ki je dobro založena s humusom in hranili. Sejemo v vrste v razmaku 25 cm, rastline pa pozneje redčimo na 5 do 10 cm. Če sejančke prepikiramo, pazimo, da jih ne sadimo pregloboko. V zemljo naj pridejo samo korenine.

Izmenjava semen v okviru Biofach

Biofach v Nürnbergu nudi že nekaj let tudi borzo izmenjave semen in festival semenarstva. Največja je menjalnica semen Saatgutfestival Iphofen pri razstavljalcu Open House e.V. Za prihodnji obisk Biofacha si velja zapomniti!

Evropska komisija je zahtevo za revizijo semenarskih smernic umaknila
Razveseljivo. Semenarske iniciative, smejo nadaljevati s svojim delom kot doslej. Omejitev, ki bi jih nove smernice prinesle za bodočnosti sposobne in novo razvite sorte zaenkrat ne bo. Upor ob poskusu vsiljevanja novih smernic, ki je umik omogočil, je prispeval tudi k ozaveščanju problema semenarstva.

Karta »čebele nas učijo« na omrežju

Karta »Bienen machen Schule«, omogoča, da se čebelarji, ki podobno razmišljajo, lahko bolje povežejo. www.bienen- schule.de/schule/schulenetz/index.html

Achelon, chlormazon in škoda na Demeter kmetiji Mahlitzsch

Na njivi z zelenjavo Demeter kmetije Mahlitzsch je prišlo septembra lani do škode, ki jo je s škropljenjem herbicida Echelon povzročil sosed, ki kmetuje konvencionalno. Predpis pri tem strupu je v Nemčiji, da se sme škropiti le zvečer ali ponoči pri temperaturah pod 25°C, da mora uporabnik upoštevati 50 m varovalni pas do sosednjih parcel, soseda pa mora o škropljenju teh strupov tudi informirati. Tega konvencionalni kmet ni naredil. Analize so pokazale, da je učinkovina Chlormazon iz uporabljenega škropiva, prodrla 300 m daleč na površine Demeter kmetije. Kdaj bo ljudem končno jasno, da je edini predpis lahko samo ta, da se taki strupi ne smejo sploh in nikoli in nikjer škropiti! Demeter kmetija ima zastrupljenih 3,5 ha površin, dobavo zelenjave iz teh površin so morali stornirati, zaenkrat je škoda, ki jo mora plačati konvencionalni kmet Demeter kmetiji ocenjena na 100.000,-- €. Glede na dolgoročnost pa to vsa škoda seveda ni. Jo je sploh mogoče oceniti?

Ptic je vedno manj

V Evropi živi danes 421 milionov ptic manj kot pred tremi desetletji. Razlog je predvsem uničujoče konvencionalno kmetijstvo. Študija je objavljena v znanstveni reviji »Ecology Letters«

Katedra za antropozofijo na visoki šoli Alanus

Prof. Wolf-Ulrich Kluenker, promoviran teolog in socialni pedagog je po desetih letih delovanja na antropozofskem inštitutu Friedrich von Hardenberg v Heidelbergu imenovan za vodjo in profesorja na katedri za filozofijo in spoznavne metode antropozofije, ki je od lanske jeseni smer študija na Visoki šoli Alanus v nemškem Alfterju.

S plodno zemljo je vse slabše

Človeštvo izgubi vsako leto 10 milijonov njivskih površin. 20% pridelovalne zemlje širom sveta kaže znake degradacije. V Evropi je stopnja uničenja plodne zemlje že 23%. Več na www.bodenfruchtbarkeit.org in www.sos.natureandmore.com

Sredstva za zaščito rastlin globalno ogrožajo vode na planetu 

Prvič so izdelali karto, ki predstavi globalno ogroženost voda na planetu z insekticidi. Kriza je največja v Sredozemlju, v Ameriki in jugovzhodni Aziji. Študijo so izdelali znanstveniki Helmholtz centra za okoljske raziskave ter univerz Koblenz – Landau, Milano, Aarhus in Aachen. http://kurzlink.de/weltkarte-ufz

VIRI: LEBENDIGE ERDE, ÖKOLOGIE UND LANDBAU, GARTENRUNDBRIEF