preišči stran ...

Društvo Ajda

Založba

Vrzdenec

2012
2009
2015
2013
2010

2016

1354 Horjul

Založba Ajda

2011

Setveni koledar

Vrzdenec 60

Biodinamika

2008
2017

Setveni priročnik

zalozba.ajda.vrzdenec(at)gmail.com

antropozofija

2014

2018

Zima 2015

Sekem prejel odlikovanje OZN

V odlikovanju so posebej izpostavili izjemne dosežke projekta Sekem v Egiptu v borbi proti eroziji tal z biološkodinamičnim kmetovanjem.

Rešimo našo plodno zemljo

500 udeležencev mednarodne konference »Celebrating Soil Celebrating Life«, v okviru gibanja »SaveOurSoils« (organizirala sta ga FAO in IFOAM) je objavilo slavnostni pledoaje za ekološko kmetovanje kot potrebno obliko kmetovanja. Vsako leto izgubimo na Zemlji 24 milijard ton plodne zemlje, vredne 1,5 bilijonov €. Več na www.rettetunsereboeden.de

PAN proti škodi zaradi zanašanja strupenih škropiv

PAN – akcijska mreža za borbo proti pesticidom v Nemčiji, je objavila v publikaciji z naslovom »Leben in Giftnebel – Betroffenenberichte von Pestizid-Abdrift« dokumentacijo za 50 primerov škode, ki jo povzroča nenamerno zanašanje škropiv s pesticidi na tuja zemljišča. Dokumentacija predstavlja zdravstveno, ekološko in gospodarsko škodo ki s tem nastaja. PAN zahteva, da država poostri predpise v zvezi z uporabo pesticidov z določanjem varnostnih pasov do sosednjih parcel in nosi stroške za raziskave prijavljenih kontaminacij.

Več: www.pan-germany.org/download/pestizid_abdrift_leben_im_giftnebel.pdf

Izvedenci zahtevajo davek na pesticide

Znanstveniki Helmholtz – centra za raziskovanje okolja so v izvedeniškem mnenju predlagali obvezni davek na uporabo pesticidov. Povprečni davek na pesticide v višini 20% naj bi zmanjšal porabo pesticidov, višje obdavčevanje posebej nevarnih strupov pa naj bi spodbudilo kmete k uporabi manj rizičnih sredstev. Tak davek že imajo Francija, Danska in Švedska.

Prepoved uničevanja živil v Franciji

Francoski supermarketi živil v bodoče ne smejo več zavreči. Neprodano blago morajo darovati v dobrodelne namene, za živalsko krmo ali jih dati na razpolago kmetom za kompostiranje. Z novim zakonom naj bi do leta 2015 količino odpadnih živil zmanjšali za polovico. Trgovine z več kot 400 m2 prodajnih površin zakon zavezuje k temu, da sklepajo z dobrodelnimi organizacijami ustrezne pogodbe.

Alnatura je odprla Online-shop.

Živila ekološke in biološkodinamične kvalitete pridejo odslej lahko tudi k vam na dom. Več na www.alnatura-shop.de

Kako pridejo luknje v sir

Švicarski znanstveniki ugotavljajo, da se število lukenj v sirih v zadnjih desetletjih zmanjšuje. Znanstveniki Agroscope-Bern so si problem ogledali bolj natančno in ugotovili, da je razlog za to izboljšana tehnika molže in higiena. V mleku, ki gre v predelavo, ni dovolj mikroskopsko majhnih delcev sena, ki omogočajo oblikovanje predelov za mikroorganizme oz. tipične luknje v siru. Več na www.agroscope.admin.ch

FIBL je izdal brošuro za otroške vrtce

Otroški vrtovi v vrtcih – skupaj odkrijmo pestrost je knjižica, ki jo je izdal FIBL, največji svetovni raziskovalni inštitut za ekološko kmetovanje v Švici. Knjižica dokazuje, da je z enostavnimi sredstvi mogoče pripeljati v otroške vrtce veliko pestrosti, ki vabijo k posnemanju. – več informacij o projektu na www.shop.fibl.org brezplačnem pdf ali na www.kinder-garten.de

Sokrivi smo

Na svetu letno proizvedejo 250 milijonov ton plastike. Plastika se popolnoma razgradi šele po 400 do 600 letih. Sestavine plastike kot ftalati in bisfenoli so hormonski motilci. 6 do 26 milijonov ton plastike pristane vsako leto v morjih, od tega približno 80% iz smetišč na kopnem, 20% iz ladij in platform za črpanje nafte. 15% plastičnih smeti plava po površini morij, kar je po oceni j 13.000 delov plastike na vsakem km2 morja. Velik problem je mikroplastika, delci manjši od 5 mm, ki nastanejo z razkrojem večjih delov, nastanejo pa tudi iz kozmetike in umetnih voskov. Plastični odpadki vplivajo na 663 vrste morskih živali ali pa že ogrožajo njihov obstoj. Od 144 raziskanih vrst ptic, je imelo 82 vrst ptic plastiko v svojih želodcih. Države članice EU načrtujejo zaščitne mere od leta 2016 (!!?).

Cena degradacije plodne zemlje

Uničenje plodnih tal povzroča leto za letom širom sveta nemerljivo škodo in bo milijone ljudi prisilila k preseljevanju. Na to opozarja poročilo OZN objavljeno septembra letos, ki ocenjuje vrednost dejavnikov plodne zemlje, ki vplivajo na EKO sistem n.pr. klimo, proizvodnjo hrane, krogotok hranil in vode pa tudi borbo proti revščini. Zaradi napačne uporabe plodne zemlje prihaja po oceni tega poročila širom sveta do izgub v vrednosti 5,6 do 9,4 bilijonov € letno, kar je 10 do 17% svetovnega bruto socialnega produkta. Razen tega utegne uničenje plodne zemlje že v naslednjih 10 letih prisiliti 50 milijonov ljudi k preseljevanju. Približno 52 % površin v rabi kmetijstva je razen tega delno ali močno degradiranih. Sanacija te zemlje bi lahko učinek tople grede močno zmanjšala. Možnosti za to so med drugim ponovno pogozdovanje ali preusmerjanje iz konvencionalnega v trajnostno kmetovanje. Politika bi lahko preprečevala škodo s prepovedjo pesticidov, ki okolju škodujejo in dajatvami za ohranjanje ekosistemov oziroma obdavčevanjem proizvodov, katerih proizvodnja in poraba zemlji in okolju škoduje.

Trajnostno kmetovanje je najboljši ukrep za zaščito klime

Zaradi vse intenzivnejšega kmetijstva je plodna zemlja iz leta v leto bolj obremenjena in vsebnost humusa se zmanjšuje. Izguba humusa je nujno povezana z izgubo ogljika, ki predstavlja dodatne emisije toplogrednih plinov. Cilj trajnostnega kmetijstva je izgradnja humusa, s tem pa povečano kopičenje ogljika v tleh. Trajnostno negovana plodna zemlja kopiči v sebi – odvisno od lege - 100 do 400 kg ogljika, oz. 365 do 1460 kg ogljikovega dioksida na hektar površin v enem letu. To velja za prvih 50 let po preusmerjanju na trajnostno kmetovanje. Konvencionalno, »moderno«, industrijsko obdelane površine v nasprotju s tem v enem letu po hektaru površin zgubijo 40 kg ogljika ali 150 kg ogljikovega dioksida.

Prednosti trajnostno obdelovane zemlje so: višje kopičenje ogljika, povečana plodnost tal, izboljšuje se struktura tal, zemlja je bolj založena s hranili in lahko zadrži 20% več vode kot zemlja, ki jo obdelujejo konvencionalno.