preišči stran ...

Društvo Ajda

Založba

Vrzdenec

2012
2009
2015
2013
2010

2016

1354 Horjul

Založba Ajda

2011

Setveni koledar

Vrzdenec 60

Biodinamika

2008
2017

Setveni priročnik

zalozba.ajda.vrzdenec(at)gmail.com

antropozofija

2014

2018

Jesen 2014

Bio živila še enkrat mnogo boljša

Študija, v okviru katere so opravili analizo 343 vzorcev ekološko in konvencionalno pridelanih živil je pokazala, da je v ekoloških pridelkih 87 % manj nitritov, 30 % manj nitratov in 48 % manj kadmija, zato pa 60% več zdravilnih antioksidantov. Z drugimi besedami povedano, pomeni to tudi, da ob prehranjevanju z ekološkimi živili zaužijemo toliko antioksidantov več, kot bi jih zaužili sicer z dodatno eno do dvema porcijama sadja in zelenjave na dan! Študija jasno pobija rezultate študije, opravljene po nalogu UK Food Standards Agency iz leta 2009, ki glede na način pridelave kao ni našla niti v substancah niti v prehransko fizioloških učinkih razlik med konvencionalnimi in ekološkimi živili.

Uporabo glifosata omejujejo

Zvezni nemški urad za zaščito potrošnikov in varnost hrane v Nemčiji je drastično omejil uporabo herbicida glifosat. In kako je pri nas?

Uporaba pesticidov v kmetijstvu se povečuje

PAN, zveza, ki spremlja uporabo pesticidov v Nemčiji, je maja objavila podatke, po katerih se je poraba pesticidov zadnja tri leta povečevala za 7,5% letno. V zadnjih desetih letih se je povečala ne enakih kmetijskih površinah za tretjino, od 34678 ton letno na 45527 ton letno. To lobistom koncernov, ki strupe proizvajajo, še vedno ni dovolj. Masivno lobirajo proti v Evropi sprejeti prepovedi posebej nevarnih strupov. Pri tem argumentirajo z neutemeljenimi trditvami, ki jih dobro poznamo iz lobiranja za posevke gensko spremenjenih organizmov: da se bo produktivnost v nasprotnem primeru zmanjšala, da se bo zmanjšala konkurenčnost in bo kmetijstvo zaostalo za razvojem. Le zakaj so tako uspešni? Kot da ljudje pozabljamo uporabljati svoj razum in odtehtati svoje početje pred moralno instanco srca.

Bruseljski kaos

Kmet, ki je prišel s svojim traktorjem v Bruselj na demonstracije, se je, ko se je pred mogočnimi stavbami srečal z gospodi v oblekah in kravatah vprašal: kdo so ti ljudje in kaj le imajo opraviti z nami in našimi kmetijami? Upravičeno vprašanje, ta Bruselj namreč odloča o tem, kaj kmetje na poljih in v svojih hlevih danes sploh lahko delajo in česa ne smejo delati.

EU politika je kompleksna

Če vstopimo v to bruseljsko vesoljsko ladjo, razpravljajo v eni dvorani o kontroli bank, v drugi o vprašanju beguncev, v naslednji o smernicah za kemikalije in na koncu koncev tudi o skupni kmetijski politiki. Bruselj se lomi pod bremeni nujno potrebnih odločitev in skoraj nemogoče je doseči pripravljenost, da ta megalomanski aparat prisluhne našim problemom.

Posameznik nima nobene možnosti, tudi zastopnik nemških Demeter kmetov komaj. Zanimive so samo tiste organizacije, ki so aktivne v vseh državah članicah EU in se zavzemajo za vseevropske interese. To je razumljivo. Zato se kmetje vseh ekoloških združenj skupaj s predelovalci in trgovci eko živil, s kontrolnimi ustanovami in znanstveniki povezujemo v evropski skupini mednarodne organizacije za ekološko kmetijstvo (IFOAM). Tako je možnost, da nam prisluhnejo, večja.

V primerjavi s problematiko na nivoju posameznih držav je bruseljska resničnost mnogo bolj kompleksna. Če se kot Nemec v Berlinu pogovarjaš o posledicah političnih odločitev, si v razgovoru lahko ustvariš pregled nad celoto Nemčije. Na nivoju Evrope za vso Evropo tega nihče ne zmore. Če ima nekdo dober pregled nad situacijo v petih, morda desetih evropskih državah in lahko posledice političnih odločitev Bruslja za te tudi oceni, je to že zelo dobro. Toda dve tretjini Evrope še vedno manjkata. Bruselj je v svojih odločitvah vezan na informacije, ki jih prejme. Za to ustanavlja svoje strokovne in svetovalne skupine. Seveda pa je nenehno na udaru izjemno močnih lobistov interesnih skupin gospodarstva, ki vrivajo nenehno svoje argumente, ne le enostranske, temveč pogosto tudi neresnične. Kako naj sploh pride do realnih predstav?

Sezonski vrtovi

Kmetija Oberfeld oddaja že pet let meščanom sezonske vrtove. Kaj pa to pomeni? Kmetija pripravi zemljo, zaseje ali zasadi vse površine in jih nato razdeli v parcele. Pri tem je vsaka vrsta zelenjave zasejana ali zasajena na veliki njivi v dolgih vrstah, ena zraven druge. Meje parcel so potem prečne na vrste, tako, da ima vsak vrt po 4 dolžinske metre vsake zelenjave. Kmetija daje svojim vrtičkarjem na razpolago orodje in vodo za zalivanje, vrtičkarje pa tudi izobražuje z informacijami v obliki elektronske pošte in tedensko enim razgovorom ali predavanjem na kmetiji.