preišči stran ...

Društvo Ajda

Založba

Vrzdenec

2012
2009
2015
2013
2010

2016

1354 Horjul

Založba Ajda

2011

Setveni koledar

Vrzdenec 60

Biodinamika

2008
2017

Setveni priročnik

zalozba.ajda.vrzdenec(at)gmail.com

antropozofija

2014

2018

Poletje 2014

Brokoli iz biodinamičnega žlahtnjenja

Thomas Heinze, član biološko-dinamične iniciative za semenarstvo, je po desetletnem žlahtniteljskem delu prijavil v uradno sortno preverjanje svojo sorto brokolija. Za biodinamične vrtnarje in nasprotnike genske tehnike je brokoli simbol, saj je vedno znova v centru trenj v zvezi s poskusi patentiranja in mikrobiološkimi žlahtniteljskimi prijemi. Biološke in biodinamične semenarske iniciative danes že težko najdejo sorte, ki še niso žlahtnjene z metodami, ki so vsaj sorodne z gensko tehniko. Onstran hibridov obstaja danes pri brokoliju le še ena sorta, ki oblikuje bodočnosti sposobna semena. Nova sorta, ki dobi svoje ime šele po registraciji, je idealna za jesensko pridelavo. Na razpolago bo pri biodinamični semenarski iniciativi Bingenheimer Saatgut.

Proizvodnja ekološkega bombaža je donosnejša

Pridelki ekološkega bombaža so količinsko gledano nižji kot pri gensko spremenjenih sortah. Manjši proizvodni stroški pa predstavljajo tako visoke prihranke, da je pridelovanje ekološkega bombaža donosnejše. Tako kažejo rezultati dolgoročnega poskusa, ki ga je vodil v svetu največji ekološki inštitut FIBL iz Švice v Indiji v sodelovanju z lokalnim združenjem kmetov bioReAssociation. Uspeh pri bombažu je vedno močno odvisen od vremenskih razmer. Pridelovanje bombaža je, kar se tiče uporabe pesticidov in potrebe po umetnem namakanju, med najbolj intenzivnimi kulturami. V Indiji je 99% površin z bombažem, zasejanih z gensko spremenjenim bombažem. Ekoloških pridelovalcev bombaža je le 0,6 %. V poskusih od leta 2007 – 2010 kaže Ekološka pridelava bombaža sledeče rezultate: pridelki so za 14% nižji, proizvodni stroški za 38% nižji. Ekološki bombaž je torej mogoče pridelovati z manj kapitala. To predstavlja manjšo odvisnost od kreditov in manjšo nevarnost, da kmetje zabredejo v dolgove. Tudi pri soji in pšenici je ekološka pridelava pokazala na eni strani sicer za 7 oz. 15% nižje pridelke, stroški pridelave pa so bili kar za 66 oz. 49% nižji. Rentabilnost je pri ekološki pridelavi torej občutno višja.

Kjer tečeta med in mleko

Prebivalec ZR Nemčije popije letno 54 litrov mleka. Če temu dodamo 58 litrov napitkov iz mleka in jogurt, 5,9 kg masla, 5,6 kg smetane in 23 kg sira, je to, preračunano po osebi, letno 335 litrov mleka.
Na nemških kmetijah je skupaj 4,19 milijonov krav, od tega 14.961 na 439 Demeter kmetijah.

V skupnem obsegu prodaje ekoloških živil predstavlja iztržek za mleko in mlečne izdelke 20,4 %.
V Nemčiji je približno 70.000 čebelarjev, ki imajo od ene pa do 1000 čebeljih družin. V povprečju ima nemški čebelar 7,3 panje. Med čebelarji je okoli 2000 poklicnih čebelarjev. Po smernicah Demeter čebelari v Nemčiji približno 70 čebelarjev.

Pridelek medu je v Nemčiji glede na vreme od 15.000 do 25.000 ton letno. To je le 20% letnega konzuma, saj v povprečju porabi letno vsak prebivalec Nemčije 1,3 kg medu.

30.000 protestnikov v Berlinu

Dogodilo se je že 18. januarja. 70 traktorjev in množica zaskrbljenih se je zbrala v Berlinu pred vladno palačo in zahtevala konec agrarne industrije, zahtevala je ekološke in socialne reforme in podporo kmetijstvu kmetov. V protestu so sodelovali somišljeniki iz Evrope in Afrike, ki so opozarjali na globalne posledice agrarne politike, na fatalne posledice genske tehnike, izgubo kulturnih rastlin in nevarnosti, ki jih prinašajo agrarne tovarne. Zahtevali so svobodo pri izbiri in trgovanju s semeni, opozorili na nevarnosti, ki jih prinaša sporazum o prosti trgovini med Evropo in Ameriko. Več na www.wir-haben-es-satt.de

Eko v Nemčiji

Nemčija ima 23.484 ekoloških kmetij. To je 8,2% vseh nemških kmetij. V letu 2013 se je preusmerilo v ekološko pridelavo 452 kmetij. Promet z ekološkimi živili se je v Nemčiji v letu 2013 povečal za 7,2%.

Demeter v svetu

Držva        št. Certificiranih Demeter kmetijcertificirane b-d površine

Nemčija                        1.431                                                    68.193 ha

Italija             325                                         9.300 ha

Francija                    420                                         8.500 ha

Madžarska              17                                         7.244 ha

Egipt                            131                                         7.190 ha

Indija                     403                                         5.824 ha

Avstrija                    175                                         5.584 ha

Holandija                    122                                         5.097 ha

Velika Britanij               47                                         4.990 ha

Švica                    250                                  4.150 ha

Skupaj v svetu pa:    4.800                                      153.246 ha


Po študiji, ki sta jo izdelala FIBL in IFOAM je bilo leta 2012 v svetu 1,9 milijonov certificiranih ekoloških kmetij v 164 državah s skupaj 37,5 milijonov hektarov površin. Trend: v porastu.

Na švicarskih travnikih in pašnikih bo spet več avtohtonih krav

Dr.Anet Spengler, ekspert za govedorejo pri raziskovalnem inštitutu FIBL je prejela na letnem kongresu švicarskih ekoloških kmetov priznanje in odlikovanje za pomemben prispevek k odločitvi, da se bo na švicarskih alpskih travnikih in pašnikih v bodoče paslo v ekološki reji spet več pokrajini prilagojenih krav. V ospredju ekoloških kmetov bo pri tem ponovno življenjska produktivnost živali, torej količina mleka in število telet v odnosu na dolgoživost živali, s tem povezana pa tudi dobra možnostjo selekcije na kmetiji in kvaliteta mleka.