preišči stran ...

Društvo Ajda

Založba

Vrzdenec

2012
2009
2015
2013
2010

2016

1354 Horjul

Založba Ajda

2011

Setveni koledar

Vrzdenec 60

Biodinamika

2008
2017

Setveni priročnik

zalozba.ajda.vrzdenec(at)gmail.com

antropozofija

2014

2018

Pomlad 2014

EFSA revidira svoje stališče
Prvič se je zgodilo, da je evropska agencija za varnost hrane EFSA revidirala svojo oceno neoporečnosti, ki jo je izdala za posevke in uporabo gensko spremenjene rastline. Lani je gensko spremenjen organizem, koruzo 59122 ameriške firme Pioneer ocenila še kot varno. Koncem leta je to stališče spremenila in objavlja, da je zaradi »novih znanstvenih informacij« potrebno neoporečnost v novih študijah ponovno preveriti, predvsem zaradi škode, ki jo povzroča metuljem in čebelam.

SEMENA – V ČEM JE RAZLIKA?
Zadnja desetletja je vse večja koncentracija semen v rokah multinacionalnih koncernov vedno bolj jasna: neodvisnost v pridelovanju hrane, pravice kmetov in potrošnikov do samoodločanja, celo pojem zdrave hrane v gibanjih za ekološko kmetijstvo so vse pogosteje žrtve tega procesa. Začetek rešitve te dileme, ki jo omogoča sistem, je razvoj novih oblik sodelovanja – tudi na področju semen in sort.
Sorte, primerne za on-farm ohranjanje in ponovne posevke pri kmetih ( semena z odprto bodočnostjo ) konvencionalne semenarne vse bolj umikajo iz trga in ponujajo namesto teh hibride, katerih semen – če jih sploh oblikujejo, ne moremo ponovno uporabiti. Tako imenovan napredek dosedanjega raziskovanja in razvoja v žlahtnjenju se steka skoraj brez izjeme v sorte, ki jih izdelajo z vprašljivimi laboratorijskimi metodami, in se, na primer pri kapusnicah, s pomočjo celične fuzije, ponujajo kot CMS hibridi.

KAJ POMENIJO TRADICIONALNA SEMENA – Bogastvo naroda v rokah kmeta Zagotavlja kvaliteto pridelane hrane
V ospredju je skrb za semena kulturnih rastlin, ki so naša skupna kulturna dediščina
Izhajamo iz temeljnega dejstva, da ima zdrava rast svoje meje
Izhajamo iz dejstva, da vpliva na rastlino tudi širše okolje
Izhajamo iz dejstva, da je tudi plodna zemlja skupna človeška dobrina
Razvoj rastlin je v rokah kmeta ali žlahtniteljev, ki imajo iz žlahtnjenja pravice Cilj žlahtnjenja je zdravje in rodnost rastlin
Semena, ki jih pridelamo iz teh semen lahko uporabimo za ponovne posevke Ocenjevanje rastlin in odbira semen se opravlja na njivi

MODERNA SEMENA ZA ENKRATNO UPORABO
Priprava semen z izključnim ciljem na visoke pridelke
Semena so CMS hibridi, proizvedena s cinkovimi nukleazami, selekcijo z markerji v laboratoriju
Priprava semen je v rokah multinacionalnih semenarskih koncernov
Cilj je koncentracija moči v rokah multinacionalnih semenarskih koncernov monopolno obvladovanje trga semen in pridelovanja hrane
Semen teh rastlin ni mogoče uporabiti ponovno.
Kmet in država izgubita temelj svoje neodvisnosti

EKOLOŠKO KMETIJSTVO ZNIŽUJE EKSTERNE STROŠKE
Ekološko kmetijstvo ne proizvaja le visokovrednih živil, s tem da ugodno vpliva na okolje in klimo, temveč znižuje tudi sekundarne stroške kmetovanja. To je rezultat aktualne študije, ki jo je izdelal Raziskovalni inštitut za ekološko kmetijstvo FIBL po nalogu BioAustria. To je prva študija, ki zajema stroške, ki jih metoda kmetovanja povzroča v okolju in jih mora nositi posledično družba kot mere sanacije. Na primer priprava pitne vode. Posledični stroški intenzivnega kmetovanja se z uvajanjem ekološkega kmetovanja lahko znižajo za najmanj eno tretjino, kar je za sosednjo Avstrijo 1,3 milijarde € letno. Avtorji študije ob tej ugotovitvi predlagajo uvajanje davka na dušik, energijo in pesticide in več podpore ekološkemu kmetijstvu.

VSE JE SAMO VPRAŠANJE PREHRANE
Je bil naslov letne konference Demeter zveze v Baden Württembergu novembra lani. Minister za kmetijstvo je ponovno potrdil, da je dežela usmerjena k cilju 100% ekološkega kmetijstva. Vodila pri tem so ponovno definirana pravica državljanov do zdrave prehrane iz trajnostnega kmetijstva, živalim prilagojena reja in ekosocialno tržno gospodarstvo. Konferenca je izpostavila nujnost, da bi morala vsa živila na trgu zrcaliti ekološko resničnost proizvodnje, torej zajemati razen stroškov pridelave tudi s to povzročeno ekološko škodo. Kot nevzdržen so obravnavali primer cen mesa po nizkih standardih z dumping cenami delovne sile, ki jih omogoča neustrezna zakonodaja tako kar se tiče živali, okolja in potrošnikov. Da je preobrat pridelave in prehranjevanja nujno potreben, je bila tema diskusije, v okviru katere se je zvrstila cela vrsta vprašanj in kvalificiranih odgovorov prisotnih uglednih strokovnjakov.

Čebelarji v Nemčiji zaradi genskega onesnaženja medu brez zaščite
Zvezno nemško upravno sodišče v Leipzigu je zavrnilo tožbo čebelarja za plačilo odškodnine zaradi onesnaženja medu z gensko spremenjenim cvetnim prahom. V medu so našli več kot 4% cvetnega prahu gensko spremenjene koruze MON 810. Sodišče je sicer ugotovilo, da je čebelar utrpel škodo in da njegov med ne sme v prodajo, saj GSO koruza MON 810 nima dovoljenja za človeško prehrano, da pa čebelarju kljub temu po zakonu ne pripada pravica do zaščite pred gensko spremenjenim cvetnim prahom.

ZELENA LUČ ZA GENSKO ONESNAŽEN MED – BEDA DIKTATURE GOSPODARSTVA
19. marca so v Evropi odločili, da bodo Evropsko uredbo za med spremenili. Po tej bomo imeli brez opozoril na trgovskih policah v bodoče celo med, ki so ga čebele nabrale izključno med gensko spremenjenimi rastlinami. Že od septembra 2011 si evropska komisija na vso silo prizadeva, da uredbo, ki se nanaša na med spremeni tako, da prisotnost cvetnega prahu iz gensko spremenjenih rastlin ne bo veljala več za sestavni del medu, temveč za dodatek, ki se ne mora deklarirati.

Cepivo je krivo za novo bolezen
Tako imenovano krvavo znojenje je bolezen, ki se je pojavila v Evropi, v Kanadi in na Novi Zelandiji pri teletih, starih le nekaj tednov. Brez znakov poškodb so se pojavile notranje in zunanje krvavitve, ki so se praviloma končale s poginom. V Evropi je bilo leta 2011 javljenih 4500 takih primerov, število se je odtlej bistveno povišalo. Primerov, ki niso bili javljeni, je mnogo več. Kot potrjuje študija Univerze Justus-Liebig v Giessnu. gre pri tem za stranske učinke cepljenja krav s cepivom PregSure firme Pfizer proti Bovine Virus Desease – BVD. Obolela so teleta, ki so pila mleko cepljenih krav. Firma Pfizer je cepivo umaknila že leta 2011 iz trga, bolezen pa se pri teletih takrat cepljenih krav pojavlja tudi še danes. Kako pa ljudje, ki pijejo mleko teh krav???
Vir: Ekologija in kmetijstvo, Živa zemlja, Newsletter Demeter, Mellifera